Bom še enkrat povedal bistvo...
Trije kralji iz vzhoda so bili modreci (okultisti, mistiki)...Jezus je bil seznanjen z vzhodnjaškim (jogijskim) znanjem...ker pa so razmere in miselnost na zahodu bile drugačne, je moral duhovno znanje prilagodit razmeram...
Adam in Eva je metafora za spust duš v materijo, Zemlja takrat še ni bila primerna za fizično življenje...kača predstavlja kozmično (božansko) silo; zgodovinskih ostankov, ki kažejo na čaščenje ali upodabljanje kače je veliko, pomen pa ostaja neznan. Najbolj znane so risbe v ameriki, ki se razprostirajo čez cele pokrajine al pa določeni megaliti in risbe v evropi, ki simbolizirajo kačo...
Da je dobro in zlo stvar percepcije...odvisno ali se gleda skozi oči običnega človeka ali "razsvetljenca", ki ni več podložen karmičnim zakonom...Za običnega človeka je to bolj teorija, ker nima dovolj izkušenj...v materiji obstaja dvojnost, drugi pogled je mogoč samo iz nivoja duše...koliko ima pa kdo to sposobnost pa itak najbolje vsak sam ve...
Pod Bogecom obstajajo kozmični zakoni in "duhci", ki skrbijo,da to kao funkcionira v praksi...Človek dela piz***in slej ko prej dobi račun...a ga je kaznoval Bog..dobil je nazaj samo to kar spada pod zakon karme, ta zakon ni edini, je pa najbolj znan...
Isto kot da računalničar sestavi program za comp in potem programi sami laufajo, on gre pa lahko na kavico...
Ali kriminalca obsodi nek striček na nebu ali zakoni in ljudje, ki jih izvajajo...
Tehnično gledano nima Bog nič pri kaznovanju, on je samo napisal določene "kozmične programčke" in človek je pod njihovimi vplivi od trenutka ko pride v materijo, razen če ni "Buda"... Bogec pa lepo sedi na kavici, malo chata s kakšnim bitjecem in opazuje kako njegov božanski comp izvaja funkcije...če pa kaj zagusti pa uskoči s kakšnim lepotnim popravkom...Upam, da so metafore razumljive...
Če se razume določene metafore dobijo zgodbice v svetem pismu nek smisel...in to tiste, ki so pisane v originalu, pri prevodu v grščino in latinščino so se pač nekateri pomeni že izgubili. so že cenzuriral, prilagodil svojim potrebam, ipd...
Nekaj krščanskih pojmov iz ezoteričnega slovarčka...kdor bo zaštekal o čem se gre, bo lahko krščanske "bajke" videl v čisto drugačni luči...
ADAM
V Kabali je Adam "Edinorojeni" in pomeni tudi "rdeča zemlja" (Adam-Adami v Tajnem Nauku). Skoraj istoveten z Athamas ali Tomaž, ki je v grščini izražen z besedo Didumos, "dvojček"; Adam, "prvi". V I. poglavju "Geneze" je nakazan kot "moški - ženska".
ADAM KADMON (hebr.)
Prvotni človek, človeštvo, "Nebeški človek" pred (izvirnim) grehom. Kabalisti povezujejo to besedo z desetimi Sefiroti, ko zadeva področje človeškega zaznavanja. V kabali je Adam Kadmon razodeti Logos, kar je identično s tretjim Logosom po teozofski oznaki; s tem, da je nerazodeti, prvi, idealni pra-človek in podoba skritega, oziroma v aristotelskem smislu, še ne v razdobje obstoja vstopajočega vesolja. Prvi Logos je "Luč sveta" drugi in tretji pa sta njegovi pomanjšani senci.
ADONAI (hebr.)
Ima isti pomen kot Adon. Na splošno se prevaja kot "Gospod". Astronomsko predstavlja Sonce. Ko nek hebrejec ob branju določenega besedila naleti na ime IHVH, kar pomeni Jehovah, se ustavi in ga nadomesti z besedo "Adonai" (Adni); ko pa se prevaja s poudarkom na Alhim, se imenuje "Elohim".
AMEN
V hebrejščini je to beseda, ki je sestavljena iz črk AMN = 1+40+50 = 91 in s tem analogna "Jehovah-Adonai", to je 10+5+6+5 in 1+4+50+10 = 91; oblika hebrejske besede, ki pomeni "resnica". V običajnem pogovoru AMEN pomeni "tako naj bo". V ezoteričnem smislu pa AMEN pomeni "skriti". Manetho Sebenita pravi, da beseda pomeni "tisti, ki je skrit"; mi pa od Hekate in drugih vemo, da so Egipčani uporabljali to besedo za invokacijo njihovega velikega Boga Skrivnosti, Amona ali Ammasa, Skritega Boga, dokler ta ne postane otipljiv in manifestiran. Bonomi, znameniti raziskovalec hieroglifov, pravilno poimenuje njegove oboževalce "Amenophi", medtem ko Bonwick navaja nekega drugega pisca, ki pravi: "Amon, skriti bog, bo ostal skrit, dokler se ne bo odstrl na antropomorfen (težnja, da bi pripisali človeško obliko ali zmožnosti božanskemu Bitju, op.p.) način; od nas oddaljeni bogovi so nekoristni". Amen opredeli kot "Gospoda praznovanja mlaja". Jehovah-Adonai je neka nova oblika boga Amouna ali Ammona, z glavo ovna, ki so ga egipčanski duhovniki invocirali z imenom Amen.
BUDDHA (sanskrt)
Razsvetljeni. To je vsesplošen naziv Gauthame Buddhe, princa iz Kapilavasta, ustanovitelja modernega budizma, ki je dosegel najvišjo stopnjo spoznanja in svetosti. Da človek lahko postane Buddha mora razlomiti vezi čutnosti in osebnosti, doseči mora popolno spoznanje pravega višjega Jaza in ne sme nič več čutiti, da je ločen od drugih višjih Jazov. Po izkustvih mora uvideti popolno neresničnost vseh pojavov, predvsem celotnega vidnega sveta. Osvoboditi se mora vseh navezanosti na minljivo in končno; že za časa bivanja na zemlji mora živeti v neumrljivem in trajnem.
DEMON
V izvirnih hermetičnih delih in klasičnih starih delih ima ta beseda enak pomen kot beseda "bog" ali "genij". Sokratov demon je nepopačen del človeka ali resnični notranji človek, ki ga mi imenujemo Nous ali racionalni, božanski ego. V vsakem primeru ta demon (ali daimon) velikega modreca gotovo ni bil demon iz krščanskega pekla ali krščanske teologije. To ime so stari filozofi, še posebej Aleksandrijske šole, dali vsem vrstam duhov, najsi dobrim ali zlim, človeškim ali ne. Pogosto je sinonim za dobre bogove ali angele. Vendar so določeni filozofi poskušali, in ne brez razloga, narediti natančen razloček med mnogimi vrstami teh duhov.
I.H.S.
Trojica inicialk, ki pomeni "in hoc signo"; domnevna Konstatinova vizija, o kateri ni nihče, razen Eusebija, njenega avtorja, nikoli nič vedel. I.H.S. se tolmači tudi kot "Jezus Hominum Salvator". Na vsak način je to dobro znan grški IHS, ki je eno od najstarejših Bakhovih imen. Glede na to, da Jezusa nikoli niso istovetili z Jehovah, ampak z njegovim "Očetom" (ki je oče vseh nas) in ker je prišel bolj zato, da bi uničil, kot pa okrepil kult Jehovaha, kakor menijo Rozenkrojcerji, je izmišljotina Eusebija prosojna. "In hoc signo victor eris" ali "Laberum" (Tau in Resh) je zelo star simbol in so ga vtisnili na čelo novih iniciatov. Kenealy ga prevaja kot "tisti, ki je vpeljan v naronsko skrivnost", ali pa "600 bo zmagovalcev"; pomeni pa preprosto "s tem znanjem boš zmagal", to je, s svetlobo iniciacije.
INICIRANI
Posvečenec, iz lat. "initiatus". Oznaka za nekoga, kateremu so bile razkrite skrivnosti in misteriji katere koli prostozidarskih ali okultnih lož. V starem veku so tako imenovali tiste, ki so bili posvečeni v tajna spoznanja preko hierofantov misterijev. V sedanjih novejših časih pa tiste, ki so bili posvečeni preko adeptov mističnega nauka, ki je, ne glede na napredek, na zemlji le v neznatni meri razširjen.
JAHVE – JEHOVAH
Ime hebrejskega božanstva. Ime Jehovah je sestavljeno iz dveh besed, in sicer Jah (yodh, desete črke abecede) in hovah (havah - Eva), pravi kabalistična avtoriteta J. Ralston Skinner; in naprej: "osnovni pomen besede Jehovah ali Jah-Eva je obstoj ali bitje moški in ženska". Kabalistično ima le zadnji pomen in nobenega drugega; in kot se je že večkrat izkazalo je ta v celoti faličen. Tako XXVI. verz IV. poglavja "Geneze" v spremenjenem prevodu pravi: "... in tedaj so ljudje začeli klicati ime Gospoda ...", medtem ko bi moralo pisati: "... in tedaj so se ljudje začeli imenovati z imenom Jah-hovah", to je, moški in ženske, potem ko je prišlo do delitve spolov. Dejansko je to opisano v istem poglavju, ko Kajn (moški ali Yah) "dvigne roko nad Abelo (svojo sestro in ne brata) in jo ubije " (v izvirniku "prelije njeno kri"). IV. poglavje Geneze dejansko vsebuje alegoričen opis tistega obdobja v antropološki in fiziološki evoluciji, ki je opisan v "Tajnem Nauku" in ki govori o tretji korenski rasi človeštva. Sledi V. poglavje, ki skrije vsebino, moralo pa bi slediti VI. poglavje, kjer je opisano, kako so sinovi boga vzeli za žene hčerke ljudi ali gigantov. To je alegorija, ki namiguje na skrivnost božanskih egojev, ki so se inkarnirali v človeštvu, potem ko so rase, do tedaj brez razuma, postale mogočni ljudje" (verz 4), s tem, ko so pridobile "manas", ki ga prej niso imele.
PEKEL
Beseda je v povezavi s skandinavskim božanstvom "Hela" (nem. Holle, ang. Hell), tako kakor beseda "Ad" v ruskem in drugih slovanskih jezikih izraža isto kakor grška "Hades". Edina razlika med skandinavskim mrzlim peklom in vročim peklom kristjanov je v njunih različnih temperaturah. Toda te misli o prekomerno vroči pokrajini si Evropejci ne lastijo kot nekaj samoniklega. Mnoga ljudstva imajo predstavo o neki podzemeljski pokrajini, ki je postavljena v središče zemlje. Vse eksoterične religije, brahmanov, budistov, zoroastrijcev, mohamedancev, judov in drugih si predstavljajo, da je pekel vroč in temačen, čeprav včasih bolj privlačen kot pa strašljiv. Zamisel o vročem peklu je nastala iz nesporazuma v neki astronomski alegoriji. Pri Egipčanih je pekel postal kraj, kjer se prestaja kazen, šele pod 17 ali 18 dinastijo, ko so Typhon-a spremenili iz boga v hudiča. Toda naj so že kadar koli vsadili v dušo uboge nevedne množice to strah vzbujajočo predstavo, pa je zamisel o gorečem peklu in nanj obsojene duše, čisto egiptovska. "Ra" (sonce) je bil gospodar peči (ognjišča) v "Karru", peklu faraonov, in grešniki so bili podvrženi bedi v vročini peklenskega ognja. Dr. Birch pravi, da je bil tam lev, ki so ga imenovali "besneča pošast". Drugi opisujejo ta kraj kot prepad brez dna in ognjeno jezero, v katerega so bile vržene žrtve (Glej Razodetje). Hebrejska beseda "gai-hinnom" (gehenna), ni nikoli imela pomena, kakršnega so ji dali v ortodoksnem krščanstvu.