379 komentarjev na to temo

[odium.p.]

SPOŠTOVANI FORUMOVCI !

Nova tema, ki jo odpiram je namenjena postavljanju vaših vprašanj, o težavah in nevšečnostih, ki vas dnevno spremljajo pri vzpostavljanju odnosov z bližnjimi. Glede na moje dolgoletne izkušnje si želim moje znanje deliti z vami. Vesel bom tudi komentarjev, ki bodo namenjeni mojim odgovorom.

Moji odgovori bodo realni in iskreni, kakor je realno tudi življenje vseh nas na Zemlji. Večina vsega slabega dogajanja na tem našem planetu izhaja iz neiskrenih in z nerazumevanjem vodenih dialogov v naših odnosih.

Zavedati se moramo, da poleg osebne poti, ki jo ima vsak človek obstaja tudi kolektivna, obstaja tudi nešteto drugih malenkosti, ki vplivajo na naše življenje, vendar smo vedno mi tisti, ki se lahko odločimo !

Jemljite moje besede kot KAŽIPOTE ne se obešati na njih kot edino biljko upanja. Vse kar vam bom lahko tukaj dal je sicer res le beseda, toda "beseda", samo kaže pot po kateri boste morali zakorakati sami v kolikor se iskreno želite dvigniti na višji nivo.

Če bo le eden od vas našel pot do svojega jedra-BITJA, do harmonije telesa in duha ima odpiranje te teme smisel.

[odium.p.]

Hvala za dobre želje leeon!

[pomlad]

Moja težava je to, da me je potegnilo v svet materialnega. Namesto, da bi svoj denar porabljala za knjige, potovanja, gledališče..., si v zadnjem času raje kupujem čevlje, tehniko...

Ne vem kako naj se znebim novo-nastalih potreb, ki se mi če dobro pomislim zdijo absurdne, pa so v meni!

[odium.p.]

Pomlad predvsem bi ti najprej priporočil, da sebe vzameš in sprejmeš tako kot si. Torej naj bo to tvoja resnica. Karkoli že počneš...kopuješ čevlje itd. ..., naj te nikakor to ne odvede v obžalovanje, ali ocenjevanje sebe v smislo "absurdno".

V materialnem svetu, kjer živimo je umetnost poiskati ravnovesje med tem kar zahteva sistem in družbeni okviri in duhovnim-etičnim-moralnim bivanjem.

Torej vzemi to kot resnico in naj bo to le ta trenutek, naslednji trenutek v katerem se boš znašla pa naj te nova spoznanja in zavedanja peljejo na višje nivoje.

[melody]

Tudi jaz obožujem čevlje in modo in Vogue in razne kremice... In ogormno denarja zmečem za to. Pa sem mi niti ne zdi tako zelo narobe. Saj smo na Zemlji, nameravam izkoristiti vse, kar mi ta planet ponuja.
Veliko mi pomeni estetika.
Ne vem pa, koliko je to dejansko ''prav'' - zapravljanje denarja za stvari, ki jih pravzaprav ne potrebujem. Nekaterim se zdi plitko in nepotrebno. Hm. What to do?

[cordell]

Super!!
Hvala ti, da si pripravljen pomagat in delit svoje znanje ter izkušnje z nami..

Tud z moje strani ziher kmalu kakšno vprašanje prleti...

LP

[butl]

Pomlad predvsem bi ti najprej priporočil, da sebe vzameš in sprejmeš tako kot si.

Odium.p. pozdravljen

A mi lahko razložiš malce podrobneje, kaj si predstavljaš pod "da sebe vzameš in sprejmeš takega kot si".

Hvala

[odium.p.]

Melody, tudi jaz sem pred leti kupoval in uporabljal določene dobrine in artikle, ki pa jih danes več ne. Prišlo je obdobje, ko sem se zavestno poglobil v iskanje odgovora na vprašanje...Kaj počnem s tem, ko kupujem neke artikle??... samo zaradi tega...ker to kupuje nekdo drug-modni trend...ker z nakupom iščem osebno zadovoljitev-"srečo" itn.,

Najprej boš ugotovila, da so za izdelavo vseh teh dobrin potrebne surovine, ki jih črpamo iz Zemlje-siromašimo Zemljo-onesnažujemo okolje...rušimo naravno ravnovesje...orkani potresi...bolezni...-povzročamo nasilna vojna žarišča(nafta...!!), Zavedati se moramo, da vse tegobe tega sveta izvirajo iz vedenja in življenja posameznikov, ki bolj ali manj kot lupine sledimo marketinškim medijskim trendom, ki jih pletejo ljudje s kapitalom. z nekim nakupom tudi mi prispevamo k temu.( čeprav samo posredno in v delčku celotnega mozaika).

Vse kar ti želim tebi in vsem drugim, da bi se poglobila v razlog za tvoje bivanje in našla razumevanje za moj odgovor.

cordell

butl-ček, s tem hočem povedati, da se moramo najprej zavedati, kje smo, kaj počnemo, zavedati se moramo iskreno sebe in svojih dejanj in le-te sprejeti kot našo resnico. Potem lahko nadaljujemo pot. Ne mislim, da se moramo istovetiti s tem,, jasno je, da to nismo MI, to je naš UM..!!
Tisto kar smo...BITJE ali DUŠA ali ENERGIJA...je obkroženo s temnimi oblaki UM-a in njegovih čustev-EGA...

Velikokrat namreč opažam dvoumnost in neiskrenost ljudi do sebe in svojih dejanj. Za primer: na veliko govorimo o onesnaževanju planeta, ki ga počnejo neke tretje osebe a sami pri tem veselo puščamo odpadke vsenaokoli, oz. jih s svojimi nakupi dnevno proizvedemo lepe količine!!

Torej dokler iskreno ne definiramo svoje resnice, ne moremo vedeti od kje začeti našo pot!


Hvala, Lep pozdrav...

[iskalec]

jaz bi pa nekaj vprašal

kako se naj spopadem z navezanostjo na bivše dekle?

[odium.p.]

jaz bi pa nekaj vprašal

kako se naj spopadem z navezanostjo na bivše dekle?

Navezanost je vsekakor izziv s koterim se spopadamo v večini vsi. Zakaj je temu tako ?

"Janez ima velik akvarij in v njem več manjših in večjih rib. rodi se majhna ribica, Janez ji da ime rdečerepka jo opazuje nekaj trenutkov (UMSKO). Mimo priplava večja riba in rdečerepko poje...Janez je ves nesrečen ker "njegove" ribice ni več"

Ljudje enostavno ne znamo..ne moremo ali nočemo sprejeti RESNICE, sprejeti tisto kar JE. V partnerstvu živimo zaradi snovnih zemeljskih interesov-ki imajo v posameznih trenutkih tudi duhovne vrline(spolna združitev-orgazem), želimo si prisvojiti nekaj kar ni naše, oklepamo se nečesa kot se klop zarije v kožo...!!

Tukaj smo za to, da rastemo in živimo, takoj ko se nečesa oklenemo, ali si nekaj želimo prisvojiti, želimo na napačen EGOVSKI način zadržati trenutek, in ne iti naprej.

Ljudje okoli nas pa naj bo to bežen znanec, ljubimec, zakonski partner ali nevem kdo nam je istočasno le učitelj in učenec kar smo v danem trenutku tudi mi njemu.

Nobene pravice nimamo kogarkoli fizično ali psihično zadrževati in mu ne puščati naprej. To seveda istočasno počnemo tudi sebi!!
V realnem življenju se seveda ta navidezna "LJUBEZEN" dogaja vse okoli nas, ljudje iščemo izgovore za svoja dejanja v besedah "(zdrava navezanost, saj je normalno da mi ni vse eno, malo ljubosumnosti pa mora biti" .............)

Predlagal bi ti, da storiš plemenito dejanje pusti sebi in njej pot na višje nivoje, to je le izziv v tvojem življenju, če ga boš rešil pravilno boš napredoval, če se boš odločil za drugo pot ti bo ista težava zela kmalu prišla naproti v življenju, pred tebe jo bo postavila USODA, ki ima v naših življenjih to zadolžitev...in spet boš pred odločitvijo. Večkratne napačne odločitve pa lahko pripeljejo do kritične mase negativnega bolečinskega polja v tebi kar seveda ni dobro...

LP.

[Cat]

Kako naj se uveljavim v 'tem svetu' in najdem prave prijatelje? Pri 37 letih, se mi še vedno zdi, da ne pašem sem?
lp
Cat

[pjotra]

hmmmm, tudi jaz bi te prosila za mnenje. morda že odgovor vem sama pri sebi, ampak, bom vesela še tvojega pogleda na celotno stvar:
želim si živeti na Primorskem... tam dobiti službo, živeti (prijatelje tako in tako že imam...) skratka se tam ustaliti. ta želja je močno prisotna že kar nekaj časa... velikokrat, ko sem tam, imamo občutek da sem doma... energije ki jih zaznavam, so neverjetne...in ko se vračam v trenutni dom 200 km vstran imam občutek, da me trgajo in nečesa, kjer je toplo, domače, polno ljubezni. čeprav mi sploh ne primanjkuje ljubezni (nikakor!!!) in sem tudi drugod lahko srečna. ampak...pravzaprav sploh ne znam pravilno opisati teh občutkov...
velikokrat se najde priložnost, lučka na koncu tunela, ki mi nakaže, da se pa bo zdaj zdaj premaknilo, da bom dobila službo, si bom počasi lahko že kupila stanovanje... ampak tik pred zdajci, kot začarano, se te možnosti razblinijo v nič... kot da neka roka drži vse skupaj nazaj, češ ni še pravi čas. moje hrepenenje pa je čedalje večje in močnejše....
morda še res ni pravi čas? morda pa sploh to ni pravi kraj zame? ampak zakaj potem ti občutki...???
jaz sem prepričana, da so pravi in da me kljub oviram, na katere naletim, čaka lepo življenje tam...

morda še znak, ki sem ga prejela "od zgoraj"... po dolgem času sem šla iskat notranjega miru v cerkvico na Brezjah. preden sem vstopila v cerkev sem močno pomislila na to mojo želji (seveda nisem pozabila za vse dobro vseh ljudi v mojem življenju) in vstopila. tam je bilo kar nekaj ljudi. ko se počasi približujem sliki Marije z detetom, se mi je zableščal en kamenček v njeni kroni (hi hi, bilo je kot v reklami za čisto posodo ) . vedno, ko sem vstopala v to cerkvico sem čutila neke posebne energije, energije, ki so moje prijateljice na bolj nagajivi in hkrati materinski način...tale blisk, iskrica v njeni kroni je bila prav tako nagajiva in mi je nekako pozdravila: "ja kje pa si hodila tako dolgo??!, smo te že prav pogrešali..." potem sem sedla in se prepustila energijam... ko sem se vračala na parkirišče, pa je prvi avto, ki se je pripeljal, bil avto s KP registracijo... prepričana sem, da je to znak, da naj ne obupam...

kaj meniš ti? pomenijo te ovire le to, da se še moram marsikaj naučiti in da bom resnično znala ceniti že doseženo, ko bom živela tam ali mi hoče od zgoraj kdo povedati, da pa pot tja ni prava zame in me poskuša na vsak način preusmeriti??? jaz upanja vsekakor ne bom izgubila in se še naprej trudila, da končno pridem domov....

hvala in z ljubeznijo
pjotra

[odium.p.]

Kako naj se uveljavim v 'tem svetu' in najdem prave prijatelje? Pri 37 letih, se mi še vedno zdi, da ne pašem sem?
lp
Cat

Glej "CAT", moj prijatelj je vsak človek, ki ga srečam. Karkoli že ta človek stori in je vezano na mene....je to sporočilo za me...

Tudi tisti, ki teče mimo in mi ispuli denarnico iz roke je "prijatelj"!! Lahko ga imam sicer za kriminalca in nevem kakšnega bednika in to vzamem za naključje...če je moje razmišljanje tako je jasno, da sporočila nisem želel razbrati in kot sem že prej nekje omenil se bo podobno ali praviloma intenzivnejše dejanje ponovljalo dokler ne bom sprevidel resnice!!

Prijateljstvo v smislu te besede kakor ga razumeš je navezanost na nekega človeka, ki ti lahko že v naslednjem trenutku povzroči bolečino.

Vsekakor je tvoja pot edinstvena, ne primerjaj se z drugimi, ne tekmuj z drugimi hodi po svoji poti sprejmi svoje življenje in pravilno rešuj izzive, ki ti prihajajo naproti!!

Naj ti ne bo žal dejanj, ki si jih storil ali jih še boš, ne obsojaj drugih ker verjemi mi se ne zavedaš kaj obsojaš, tudi mojim besedam ne verjemi kot za stavo, prepričaj se nalastnih izkušnjah in videl boš, da držijo. Naj bodo to kažipoti, ki ti kažejo pravo smer

Ni važno koliko si star starost ima le tvoje fizično telo, razsežnosti TEBE tvojega BITJA so v drugem času in prostoru.

NIČ ... NIČ v materialnem življenju ti ne bo prineslo SREČE, sreča je onkraj materialnega pojmovanja življenja, sreča je ko zavestno obvladuješ UM, ko iz bežnih trenutkov harmonije z BITJEM vse bolj spoznavaš RESNICO...

Torej glavo gor naj se v tvojem življenju prične ŽIVETI, poslušaj svoj notranji glas, kaj si želiš, kaj je tvoja pot, pri tej poti se prosim striktno drži naravnih zakonov in tvoja pot bo postala SREČA.

LP.

[odium.p.]

pjotra prav lepo si tole napisala in takoj ti povem ne čakaj...toliko znakov dobivaš vsepovsod, da enostavno sledi svoji intuiciji...Jasno je, da tega kaj te še čaka na tvoji poti v tem življenju sedaj ne moreš vedeti, toda čaka te razvoj in rast na višje nivoje to je gotovo...

Ob enem moraš seveda uravnovesiti svoje odgovornosti, ki jih imaš v snovnem življenju.
Kljub vsemu namreč še vedno živimo v grobi sistemski družbeni ureditvi, ki nas prisiljuje in od nas zahteva tudi negativna izkustva.

Po besedah sodeč boš sledila svoji poti in želim ti še veliko sreče in ljubezni...

Pa naj ljudje, ki ti prihajajo naproti dobijo pri tebi resnico, ki jo vse bolj spoznavaš...

Tudi tebi z ljubeznijo..





Vsem se lepo zahvaljujem za vprašanja in zgodbe, oglasim se spet proti večeru!!

Lep pozdrav !

[butl]

Ljudje enostavno ne znamo..ne moremo ali nočemo sprejeti RESNICE, sprejeti tisto kar JE.

Tukaj smo za to, da rastemo in živimo

Predlagal bi ti, da storiš plemenito dejanje pusti sebi in njej pot na višje nivoje

NIČ ... NIČ v materialnem življenju ti ne bo prineslo SREČE, sreča je onkraj materialnega pojmovanja življenja, sreča je ko zavestno obvladuješ UM, ko iz bežnih trenutkov harmonije z BITJEM vse bolj spoznavaš RESNICO...

LP.

Spet jst... in moja vprašanja. Pravijo, da vprašaj, če češ zvedeti.

Kaj je resnica in kaj je tisto kar je...po tvoje. Kaj je rast in življenje...po tvoje. Kaj je višji nivo...po tvoje. Kaj je nič in kaj je sreča...po tvoje.

butl

[pjotra]

hvala odium.p.
pjotra

[Cat]

Hvala ti odium p.! Lepo pišeš. Sem žensko in ne muško.
Vidiš dve stvari ne morem še čisto vzeti za svoje - težko se ne primerjam z drugimi (pa ne v smislu denarja, ampak bolj, kako lahko ljudje živijo bolj lahkotno, kako jm vse ratuje) in težko spustim preteklost.
Si veliko očitam. Pa do sebe sem preveč taf.. Pa ne vedno, v bistvu vedno manj, ampak takrat ko pa sem še, mi gre pa veliko bolj na živce in morda zanalašč potenciram in govorim, zato, da bi mi končno dosadilo, da bi končno nehala s tem.

[odium.p.]

Ja Cat, se ti opravičujem, ne vem kaj me je zavedlo...
Drugače pa ko boš imela s preteklostjo poravnane račune, ti ne bo več trkala na vrata...
Ko bo tvoj odgovor o tvoji preteklosti jedrnat in odločen takrat boš vedela, da je preteklost tam kjer ji je mesto!!

Zakaj si očitaš pa verjetno tudi dojemaš, sebe, dejanja in ljudi nočeš ali ne moreš še sprejeti take kot so.
Verjetno veš kaj je tvoje delo??

Ja butl, RESNICA je tisto kar JE. Ko te zapusti tvoje dekle je to npr. resnica, to JE. Ker ne želimo sprejeti TEGA, se v nas najprej rodi misel in iz misli razna čustva-ljubosumnost...jeza...maščevalnost...manjvrednost, itd.

Življenje je rast, človek z vsako novo sprejeto resnico duhovno raste vstopa na višje nivoje. Ni nujno, da to vsi počnemo večina ljudi živi med jezo...prepiri...in ostalimi negativnimi čustvi celo življenje in se dvignejo le malo višje, nekateri drugi spet celo življenje porabijo za duhovno izpopolnjevanje. To še ne pomeni da moraš biti duhovnik. Nekateri duhovniki celo svoje življenje ne uzrejo niti kančka duhovnih razsežnosti, pa vseeno celo življenje izpre oltarja razlagajo sveto pismo kot da bi jim bilo vse jasno!!
Sploh ni pomembno kakšno funkcijo opravljaš v tej družbi pomembno je da se zavedaš in spoznavaš nove in višje kvalitete, ki te dvigujejo višje.

Še o sreči ti bom povedal nekaj besed...Mogoče poznaš besedo "satori", ZEN-ovski učitelji s to besedo opisujejo preblisk notranjega uvida, to je trenutek NE_UMA, trenutek popolne zavestne navzočnosti. No in to je v bistvu trenutek sreče, ki ga bodo nekateri užili večkrat in drugi le nekaj trenutkov v vsem življenju, >SREČA je "nesnovno" čustvo našega BITJA- BITJE smo pa mi.
Sreča je ko vse imaš in nič ne želiš. Sreča se lahko enači z LJUBEZNIJO( ne mislim snovne ljubezni) in HARMONIJO BITJA in telesa...

In kaj je NIČ, poizkusi dognati na osnovi znanja, ki ga imaš?!

Lep pozdrav...

[butl]

Ja Cat, se ti opravičujem, ne vem kaj me je zavedlo...
Drugače pa ko boš imela s preteklostjo poravnane račune, ti ne bo več trkala na vrata...
Ko bo tvoj odgovor o tvoji preteklosti jedrnat in odločen takrat boš vedela, da je preteklost tam kjer ji je mesto!!

Zakaj si očitaš pa verjetno tudi dojemaš, sebe, dejanja in ljudi nočeš ali ne moreš še sprejeti take kot so.
Verjetno veš kaj je tvoje delo??

Ja butl, RESNICA je tisto kar JE. Ko te zapusti tvoje dekle je to npr. resnica, to JE. Ker ne želimo sprejeti TEGA, se v nas najprej rodi misel in iz misli razna čustva-ljubosumnost...jeza...maščevalnost...manjvrednost, itd.

Življenje je rast, človek z vsako novo sprejeto resnico duhovno raste vstopa na višje nivoje. Ni nujno, da to vsi počnemo večina ljudi živi med jezo...prepiri...in ostalimi negativnimi čustvi celo življenje in se dvignejo le malo višje, nekateri drugi spet celo življenje porabijo za duhovno izpopolnjevanje. To še ne pomeni da moraš biti duhovnik. Nekateri duhovniki celo svoje življenje ne uzrejo niti kančka duhovnih razsežnosti, pa vseeno celo življenje izpre oltarja razlagajo sveto pismo kot da bi jim bilo vse jasno!!
Sploh ni pomembno kakšno funkcijo opravljaš v tej družbi pomembno je da se zavedaš in spoznavaš nove in višje kvalitete, ki te dvigujejo višje.

Še o sreči ti bom povedal nekaj besed...Mogoče poznaš besedo "satori", ZEN-ovski učitelji s to besedo opisujejo preblisk notranjega uvida, to je trenutek NE_UMA, trenutek popolne zavestne navzočnosti. No in to je v bistvu trenutek sreče, ki ga bodo nekateri užili večkrat in drugi le nekaj trenutkov v vsem življenju, >SREČA je "nesnovno" čustvo našega BITJA- BITJE smo pa mi.
Sreča je ko vse imaš in nič ne želiš. Sreča se lahko enači z LJUBEZNIJO( ne mislim snovne ljubezni) in HARMONIJO BITJA in telesa...

In kaj je NIČ, poizkusi dognati na osnovi znanja, ki ga imaš?!

Lep pozdrav...

1.T

Vauu...hvala, tolk lepo napisan

[free]

kaj pa ce njena 'vest' ali um, ali razmisljanje ali kdorkoli pac, ji samo dobro svetuje in ji pravi, da ne kupuje tistega in se raje usmeri v duhovno? ampka zaradi necesa pac tega ne stori?
----------

Pomlad predvsem bi ti najprej priporočil, da sebe vzameš in sprejmeš tako kot si. Torej naj bo to tvoja resnica. Karkoli že počneš...kopuješ čevlje itd. ..., naj te nikakor to ne odvede v obžalovanje, ali ocenjevanje sebe v smislo "absurdno".

V materialnem svetu, kjer živimo je umetnost poiskati ravnovesje med tem kar zahteva sistem in družbeni okviri in duhovnim-etičnim-moralnim bivanjem.

Torej vzemi to kot resnico in naj bo to le ta trenutek, naslednji trenutek v katerem se boš znašla pa naj te nova spoznanja in zavedanja peljejo na višje nivoje.

[free]

bravo!
----------

Melody, tudi jaz ....

kul!
---------

Navezanost je ...

[free]

a pol sploh nimam sans
hm zanimivo vprasanje, vcasih se isto sprasujem... 'negativne' izkusnje, ki jih take vidimo... ne zaupamo, ker oni nam ne semjo zaupati ... Strah... pred cim? cesa se bojis? bojiva? kaj mislis da bos izgubila?
... po razmisleku, mislim, da je tvoj strah utemeljen! mislim ,da ej vcasih strah koristen! vcasih se celo prepleta z intuicijo... morda imas nalogo poceti kaj drugega, kar ti bo prineslo bolje... kakor fantje... morda cakas name
---------

odium, jaz imam težave na enem področju. ne zaupam fantom (predvsem tistim ki so kao primerni zame oz ki bi mi lahko bili všeč), to te mere, da po mojem mislijo, da mi grejo na živce ali jaz njim ...ali kaj...
mislim da ima precej prstov vmes vzgoja, izkušnje pa tudi niso nič spremenile...
?

[odium.p.]

Diana, ne zaupaš fantom..., Kaj pa misliš, da bi morala zaupati fantom?,
Kaj pa misliš na moje razmišljanje, da se ti v bistvu zavedaš, kaj se lahko zgodi v tebi, če boš verjela v nekaj kar ni resnica!! ( bolečina...bojazen...strah)
Torej resnica je da te lahko fant vsak trenutek pusti!!...ali pa ti njega!!
Resnica je tudi, da se to dogaja ljudem na določenem nivoju razvoja!!
Lahko te tudi intimno prevara z drugo osebo!!

Enostavno to sprejmi kot resnico, bodi iskrena do sebe pa boš lahko zaupala tudi drugim...


free, tam med tvojimi besedami sem ujel da je strah koristen ??
No strah nikakor ni koristen...strah je odziv tvojega UM-a na nekaj kar bi lahko bilo ali pa je bilo. Strah ni tisto kar se pojavi ob neki nevarnosti, ko telo postane pozorno in si v trenutku tukaj in zdaj pri ZAVESTI, da lahko pravilno reagiraš...STRAH je hrana za EGO!!

[Tamburin]

Odium.p., najprej hvala in pohvala za to tvojo ponujeno pomoč tukaj.

Tudi jaz bi te nekaj vprašala, in sicer:
Imam večni problem v odnosu z mojo mamo.

Da ne razlagam vsega od mojega zgodnjega otroštva naprej, naj ti povem samo to, kako je danes, ko sem v 37. letu starosti. Mama je večno nezadovoljna z mano, z mojim načinom življenja in sploh z vsem, povezanim z mano. Vem, kaj boš rekel: da je to njen problem... OK, je njen problem. Ampak meni pa se tudi več ne da poslušati teh njenih kritik! Kje piše, da jih moram?

Včasih so me njene kritike hudo prizadele. Ko pa sem dojela, da je z mano taka, ker drugačna ne zna biti, mi je bilo veliko lažje in ji nisem več zamerjala. Naučila sem se biti indiferentna, in ko me je hotela prizadeti, si nisem ničesar gnala k srcu. Enostavno sem ji na kak njen provokativen komentar odgovorila čisto neprizadeto ali pa sem bila kar tiho. Skratka poizkušala sem na vse možne načine ji povedati in pokazati, da sem odrasla oseba, popolnoma neodvisna od nje (živim na svojem) in odgovorna za svoj lajf (sama preživljam sebe in 2 otroka)..., ampak nič ne pomaga. Ona se še vedno vtikuje v moj lajf in je total nesrečna kao zaradi mene... Razvaja moja 2 otroka (predvsem hčerko, ki je njena prva vnukinja), mene pa hoče prikazati kot najslabšo in najbolj nesposobno mamo... Enkrat sem v njeni prisotnosti rekla hčerki (12-letni), naj pospravi sobo, moja mama pa je takoj dodala: "Poglej raje, kakšno kuhinjo imaš ti!" Ko pride k nam na obisk, obvezno najde kaj za skritizirat. Če je slučajno vse pospravljeno, jo moti, ker so zavese spuščene in ne pride nič sonca v stanovanje... itd.

Ma upam, da sem ti vsaj malo prikazala ta odnos med mano in mojo mamo. Zdaj pa te prosim, če mi lahko ti poveš:
Kako naj postanem za mojo mamo odrasla oseba, vredna spoštovanja, kolikor si ga dejansko zaslužim (nič več in nič manj)?
Pogovor z njo ne pride v poštev, ker sem tudi to že poizkusila, a ni pomagalo. Mislim, da se moram orientirati izključno nase in pri sebi nekaj spremeniti, pa ne vem, kaj. Kreganje in vračanje udarcev ne prinese nič dobrega, distanca in netangiranje (neprizadetost) ne pomaga, priliznjena do nje ne morem biti, ker ne znam in niti nočem... Večinoma se do nje vedem normalno prijazno, kot do vseh drugih ljudi, vendar če vidi na mojem obrazu, da sem zadovoljna in nimam skrbi in se včasih tudi kaj pohecam z okolico, postane kar nervozna in v očeh ji berem njene misli: "Kako je lahko zadovoljna s tako zavoženim življenjem, kot ga ima!?" Včasih imam občutek, da v meni vidi eno tekmico...



Hvala!

[odium.p.]

Ja Tamara najprej hvala.
Verjemi, da nisi edina, ki to doživljaš in to prav v odnosih hčer-mama. Kolikor sem razbral, tvoja mama očitno noče sprejeti nekih dejanj-odločitev, v tvojem življenju. Kljub temu, da si vzorna mamica se to še naprej dogaja...
Njena pot je njena, tvoja pot pa je pravilno reagirati na mamine verbalne opazke, pa tudi na opazke-mnenja drugih ljudi, ki jih po mojem tudi kdaj doživljaš.

Predvsem izhajaj iz osnove, da je to tvoje življenje in vsi drugi ljudje smo ti lahko le učitelji ali tvoji učenci, nikakor niti tvoja mami niti nihče drug nima pravice posegati z žaljivkami ali kako drugače v tvoj DOM !! Če se to dogaja je čas, da se naučiš nove strani v knjigi tvojega življenja.

Torej če ne gre drugače imaš na razpolago nekaj možnosti, ki jih lahko izkoristiš v tem tvojem odnosu. Pa nikar ne glej na to kot na nesprejemanje matere!!. Povej ji jasno in glasno---seveda brez čustev jeze----česa ne želiš, da ti počne. Če ni dovolj tvoja jasno izražena želja dodaj še aktivnosti, ki bodo sledile s tvoje strani v kolikor se ne bo držala dogovorjenih pravil.
Pa ko boš opravljala ta pogovor bodi sama z njo!!

Predvsem razumi in ji tudi povej, da jo nič manj ne ljubiš, vendar več ne preneseš verbalnih izpadov na tvoj račun.
Res je tudi, da v takih primerih veliko bolj pomaga pogovor s tretjo osebo, ki bi znal mami na zrel način razložiti zadevo...a to je že njena plat te vajine skupne poti...

Torej realno in iskreno reši to in naj te nikar ne ovirajo čustva, ki ti jih bo poizkušal UM ob tem rojevati v tvojo telo!! ....strah...živčnost...jeza....

Ta čustva,- to nisi ti, čustva bodo napačno reševala take in podobne izzive....TI boš znala pravilno izpeljati še tako črno težavo v tvojem življenju...

Pa želim ti najbolje!!