Skozi odraščanje (brez stikov s starimi starši) so me zaobšle modrosti, ki gredo iz roda v rod. V bistvu sem si (malo inovativno) ob prebiranju forumov (na katere kdaj zaidejo tudi modri posamezniki, ki imajo kaj povedati) nekatere zapuščine prednikov vzela za svoje. Saj bi bilo škoda, da bi zatonile v pozabo.
Naj tokrat podelim eno od njih:
S problemi je tako, kot z desetimi leskovimi palicami za prst debelimi - če jih poskušaš zlomiti vse naenkrat, ne gre; eno po eno pa zlomiš zlahka.