9 replies to this topic

[tajrin]

Pozdravljeni,

Kupila sem verižico iz kamene strele, vendar ker nisem bila čisto prepričana ali je to res pravi kamen ali zgolj ponaredek, sem en kamenček stestirala na tak način, da mi ga je znanec z zelo visoko temperaturo (cca 500 stopinj) segreval, pri čemer je takoj počil oz. razletel.
Kot poznavalce vas prosim, če mi lahko poveste kako lahko prepoznam ponaredek kamene strele, rožnega kvarca in zelenega turkiza.

Za odgovore se vam lepo zahvaljujem.

Tajrin

[chatty]

Nekoč sem slišala, da ponaredke odkriješ tako, da jih s pravim kremenom lahko spraskaš, ker naj bi bila kamena strela mnogo trša od stekla, s čemer jo ponavadi zamenjajo.

[Vilinčica]

Kremen (kamena strela je brezbarvna ali bela različica kremena) razi steklo in jeklo - tko da hitro praskat pa bo vse jasno

Rožni kvarc - verjetno misliš roževec (rožnati kremen). Enako kot zgoraj.

Zeleni turkiz:

TURKIZ
Triklinski CuAl6[(OH)2 | PO4]4 . 4H2O
Pogoste primesi: Ca, Cr, Fe, Mn, S
Trdota: 5–6
Gostota: 2,6–2,8 g/cm3
Element: voda-zrak

Nastaja pretežno v suhih predelih, običajno pa je masiven, ledvičast ali natečen (stalaktiten). Zaradi prisotnosti bakra je modre barve, primesi železa pa turkiz obarvajo v manj cenjenih zelenih različkih, tako da naletimo tudi na modrikasto zelene ali zelene turkize. Največkrat je neprosojen, slabo izraženega školjkastega loma in voščenega sijaja, a jasno pleohroičen. Ovlažen s HCl da moder plamen; po žarjenju je topljiv v HCl. Turkiz je zelo občutljiv na maščobe; če ga nosimo kot nakit, postane ob stiku s kremami umazano zelen. Barva je občutljiva tudi na alkohol v raznih parfumih. Brusijo ga v kabošone, na trgu pa naletimo tudi na turkizne kameje.

Izvor imena: Ime je dobil po Turčiji. Od tu so ga prinesli najprej v Nemčijo, nato pa še Francijo, kjer je dobil ime Pierre turquoise (turški kamen).

Nahajališča: V sinajski puščavi na Bližnjem vzhodu so ga kopali že pred 6000 leti. Danes prihajajo najlepši turkizi iz Irana, kjer ga kopljejo že 3000 let, pomembna nahajališča pa so zlasti v ZDA, Tibetu, Mehiki, Čilu, Tanzaniji in Avstraliji.

Možnosti zamenjave: Podobna mu je hrizokola, od katere je trši, od variscita pa ga včasih zanesljivo ločimo le s kemijsko analizo.

Ponaredki: Na trgu je relativno mnogo obarvanega magnezita in howlita, ki ju prodajajo kot turkiz; omočeni s solno kislino se tovrstni ponaredki razbarvajo. Naletimo tudi na umetne turkize, ki pri razenju z razžarjeno iglo zadišijo po smoli, pa tudi raza je jasno vidna. Na enak način prepoznamo tudi primerke, izdelane iz mešanice smole in turkiznega prahu. Sintetični turkiz težko ločimo od pravega. Ker je turkiz zelo porozen, ga včasih impregnirajo s plastiko.

Tradicionalna uporaba: V starih srednjeameriških kulturah so ga povezovali s Soncem in ognjem. Azteški bog ognja je bil Xiuhtecuhtli, kar pomeni gospodar turkizov. Poleg tega so imeli boga vojne Huitzilopochtlija za vladarja turkizov. V povezavi turkizov z energijskim elementom ognja ne vidim nobene logike, saj ga poleg vode, ki je vezana v mineralu, sestavljata še aluminij in baker, ki jima ne vlada element ogenj, mineral pa je običajno drobnozrnat, kar izključuje tudi povezavo z ognjem kot posledico določene kristalizacije.
Na Srednjem vzhodu so iz turkizov oblikovali kroglice, ki naj bi imele splošno zaščitno moč, zlasti pa je veljalo prepričanje, da ščitijo konja in jezdeca, zato je turkiz v 13. stoletju postal amulet jezdecev. Amuleti so bili običajno kombinirani z zlatom. Nošen za vratom naj bi zdravil zlatenico in vplival na hitrejše celjenje ran.
Včasih so verjeli, da mora biti podarjen in ne kupljen, če želimo, da nam bo prinesel srečo, odganjal sovraštvo in prepire. Iz preteklih časov imamo precej pričevanj o odzivnosti turkiza; lastniki so bili prepričani, da je lepše barve, če imajo do njega dober odnos, marsikdo pa je doživljal turkiz kot živo bitje. To lahko pripišemo prisotnosti vode v mineralu. Ta zlahka prevzame nase vibracije, katerim je mineral izpostavljen. Zaradi tovrstne odzivnosti je bila med ljudmi živa vera, da omogoča napredek dobrim in je sovražnik nemorale zlih. S spremembo barve oziroma izgubo sijaja naj bi opozarjal lastnika pred bližajočo nevarnostjo. Sijaj naj bi izgubil tudi takrat, kadar ga je nosil kdo, ki je bil brezupno bolan. Programirali so ga za pridobitev materialnih dobrin in naklonjenost določene osebe.

Uporaba danes: Turkiz uporabljamo proti hiperaktivnosti ščitnice, zdravi pa tudi pljuča. Njegova nežna energija raztaplja blokade, tako da ga polagamo na boleča mesta. Učinkovit je tudi pri glavobolih. Eliksir iz turkiza deluje proti psihični izčrpanosti, vročici, pomirja želodec, krepi vid, pospešuje rast, nevtralizira pretirano kislost telesa in ga razstruplja. Lahko pa blaži tudi nekatere simptome, katerih vzrok je pomanjkanje bakra in fosforja v telesu: slabokrvnost, nastajanje ledvičnih kamnov, težave s hrbtenico, motnje v centralnem živčnem sistemu, nagnjenje k revmatizmu, motnje v okušanju …
Simbolizira radodarnost, iskrenost in naklonjenost, daje pa nam občutek, da smo kreatorji lastne sreče.

[tajrin]

Najlepša vam hvala za pomoč.

Sedaj bomo pa videli ali je prava ali ne.

[anze.si]

nekje sem prebral, da kamena strela v kombinaciji z drugimi kristali povečuje njihovo moč.

Zanima me, če lahko torej kristal kamene strele aktiviramo tudi le v ta namen (poviševanje moči kristalov, ki jo obkrožajo)?

[mayita]

probaj sam sam vedi pa da kamena strela vsrkava informacije kot kamera tko da če jo boš imel v pozitivnem bo odajala pozitivno če jo boš imel v negativnem okolju bo tudi kamen negativen..ne vidim razloga zakaj bi nekdo povečeval moč kristalov z drugim.vsak kristal je drugačne energije.

[Bojante]

... strelni kamen ?

[Bojante]

v kakšnem smislu?

 

ne, neee, nič posebnega, ..... le mal' se hecam, ker vidim, da se preveč navezujete na tole mrtvo materijo šodra .

 

Drugač pa, ... fajn' faracajgi, heh  

 

 

Lp +

[mayita]

 

[juhuhu]

jaz bi tudi rad našel tako najdišče!!!