Jaz vidim želje takle:
S tem, ko si pravo stvar želim na pravi način, izboljšuje in raste moja sposobnost delovanja v smeri želje. Pa naj bo to zdravje, denar, dobri odnosi...
Temeljito tudi razmislim o svoji želji in naravnam svojo miselnost, da se želja manifestira že v sedanjosti, se pravi da grem z namero in izrazoslovjem, da to že imam, da to že je, tu in zdaj.
Željo razvijem do te mere, da verjamem, da se bo ta želja tudi uresničila.
Opažam, da se nekateri ljudje bojijo želja ker se jim želje ne uresničijo tako kot so si predstavljali, ali pa se sploh ne uresničijo. Recimo si ful želijo zdravja in ozdravitve, v sebi pa si govorijo:
"da le nebi zbolel, da se nebi stanje poslabšalo, da se nebi razvilo to in to".
A vidite kam se v tem primeru usmerja energija in namen: v bolezen in poslabšanje. tistole podčrtano negacijo vesolje kratko malo prezre (ker v vesolju vse je, ne praktično ne obstaja)
"želim si, da imam zdravje, da sem zdrav, da je vidno moje izboljšanje" nosi čisto drug naboj za uresničitev.
Al pa poslušam ljudi, ko se poleti začnejo valiti nevihtni oblaki in vzdihujejo: "oh da vsaj nebi bilo toče, da nam vsaj nebi vse toča stolkla" spet kam usmerjajo energijo, ja pismo rosno, v točo jo usmerjajo
bi blo boljše rečti: "v redu, oblaki so tu, pada pa naj lep in miren dež, naj lepo zalije hvaležne rastline"
Delujemo dobronamerno in etično