Vse možno

Mgd, to ni tekmovanje..  Opažam da ti Brezo ne pride do kolen glede tekmovalnosti, okrog te teme..

Pramatma je točno to kaj verbalno opisuješ..  In vse te definicije, ki jih daješ, so teoretično gledano čisto korektne ali dovolj pravilne, da lahko rečem, da se strinjam z njimi..  A v sami izkušnji dobiš doživetje "tega".  In dokler tega ne doživiš, v nobeni obliki bivanja ne moreš biti izpolnjen, ne kot atma, ne kot sveta geometrija, ne kot čista energija, ne kot vsi nivoji nižje, ker ti manjka najbolj sveti prostor kreacije in to je Izvor.   Brez tega nikjer in nikdar ne boš izpolnjen in boš le do neke mere osvobojen iz maye, tudi na najvišjih duhovnih poteh.. 

 

In ja, ko se nahajaš v tako imenovani "ločenosti", so vse te definicije, ki jih recitiraš iz Ved na mestu..   Vseeno pa ponavljam dokler ne izkusiš samega Izvora, ti bo "nekaj" ves čas nekaj manjkalo..  brez da bi vedel kaj..  In tukaj v tem stanju, je vedno le ta borba z ostalimi in dokazovanje in povzdigovanje sebe, ker želiš biti več kot drugi..

To pa zato, ker le v Izvoru izkusiš Enost, ki jo imaš z celo kreacijo..   In če tega ne izkusiš, si vedno pristranski in ne moreš da nebi sam sebi dajal večjo pomebnost, kot ti gre..  drugim pa manjšo..

 

Jaz ne opisujem da ne obstajam tudi v vseh nivojih nižje..  toraj na nivojih kjer obstajajo vsa ta pravila, ki so tudi tebi smiselna..  Ampak ko izkusiš sam Izvor, je težko da bi z vsem navdihom opisoval še karkoli druga, ker to je nekaj kar se tako globoko vtisne v vsako celico tvojega bitja in da te to prevzame in navdihne tako trajno, da te to nikdar več ne spusti..   To postane stalnica in vseprisotnost Sebe..   Tudi če v kakih opravilih izgubljaš stik s tem (in gre to začasno vstran), je skoraj nezmožno, da se to nebi samo, naravno vrnilo k tebi, ali da se nebi sam zavestno premikal nazaj v to stanje!   

 

Njavišji namen je, da vsak od nas to izkusi in to se bo slej ko prej zgodilo vsakemu !

Realizacija tega v naših življenjih je ravno namen te celotne kreacije. 

 

Zato je brezpredmetna vsaka nevoščljivost, tekmovalnost ali pač karkoli, kar se skozi tebe trudi mojo izkušnjo dajati v nič..   Ker moj namen, je da bi vsakdo od nas to doživel..  To je edino kar želim dati temu svetu, moja najgloblja motivacija za vse nas..  vse ostalo so le začasni cilji ali opravki, ki se jih seveda tudi sam grem v temu življenju..  ker so očitno tudi pomembni in jih je tudi treba spoštovati..   Ampak gre za prioritete. 

 

 

 

Jaz sem najvišji blagoslov že prejel, ker sem v pravi situaciji se popolnoma predal "izkušnji", ki je to od mene takrat zahtevala..  Pa nisem se sploh čutil sposobnega in nisem jaz tega dosegel s svojo voljo..   Vbistvu je bil nek namen pač, da to izkusim, ker mi takrat ni bilo dano sploh, da bi se pred tem lahko umaknil in se je celotna kreacija postavila mi v oporo, je bila ob meni in me vstrajno in brez možnosti, da odneham stopam in vstopim, vodila do te izkušnje.

 

Moj namen sedaj je tej izkušnji dovoliti, da vpliva name v vseh vidikih mojega življenja in da transformira vse vidike mojega bivanja in obstoja, tudi v formah v katerih se tudi še nahajam.

In seveda sočasno da delim to najglobljo čudovitost, svetost z vsemi ostalimi.

Če je sprejeta ali ne.  

Jaz sem v vsakem primeru izpolnjen, ker je to vse kar, bi si lahko kot bitje kadarkoli želel..   in po svojih zmožnostih sem si vedno lahko želel mnogo manj..  takemu darilu se moraš prepustiti, ker lastna pričakovanja in zgodbice iz Ved so le ovira do tega..  in so mnogo manj, kot ti lahko prinese pristna predaja neznanemu..  

In seveda mi je dokaj vseeno, če to kar delim, če to okolica že sprejema ali ne..

 

Je pa dejstvo, da slej ko prej bo to naša skupna realnost bivanja in tega se veselim zase in za vse nas.

To je pač radostno sporočilo, ki ga imam za povedati (vsem nam - tudi sebi).

 

Upam da koga navdihne in mu pomaga se odpirati pravim stvarem v svojem življenju še naprej in počasi odslavljati to, kar je vbistvu omejujoče in ovira na tej najpomembnejši poti (pa se tega mogoče še ne zaveda)..    ker pot do te izkušnje je namen celotnega stvarstva in ne obstaja nihče, ki mu to enkrat ne bo uspelo, ker tam se vse začenja in vse se tam končuje..  in tako dalje, za vedno.  In je škoda, da bi moral živeti tukaj v odsotnosti te izkušnje in upati, da ko umreš, da (mogoče) tam pristaneš, ker ne vidim da je to sploh opcija, vsaj trajno ne..  Namen je to utelesiti v vseh možnih vidikih pojavnosti, tudi v fizični.  In telo, materija idr, niso samo neka maya, ki se mora čimprej izničiti, ampak je namen najglobljo najbolj sveto točko Izvora, vnesti v ta polja prebivanja in dovoliti, da "to" deluje tudi tukaj in to je edino kar bo preobrazilo fizične, astralne, eterične in kavzalne ravni..  toraj vse ravni ki so še kakorkoli lahko pod vplivom "slabih" sil.  

To je ena in edina rešitev. 

Ali edina rešitev, ki je trajna!

Vse ostalo je le borba z mlini na veter, ki se nikoli ne konča.

In ta borba je vbistvu izraz nepripravljenosti teh ki se tega grejo, nepripravljenost vstopiti v to izkušnjo Izvora.

Je pa vsaka izbira prava in vsak jo izbira tako dolgo, dokler mu je to dovolj.

Ko ti to ni dovolj iščeš dalje, ali pa "to" išče tebe in te tudi najde..  

Kakorkoli že se zgodi, slej ko prej si najden/a.   

Če je vseprisotna, kje/kaj je lahko potem še kej nepreobraženega, da bi se naj preobražalo (in ki po tvojih prejšnjih izjavah tko al tko ne obstaja sploh)? Nisi še doživel Izvora. Si doživel nekaj, kar izhaja iz Izvora, pa še to nenatančno. 

Če je vseprisotna, kje/kaj je lahko potem še kej nepreobraženega, da bi se naj preobražalo (in ki po tvojih prejšnjih izjavah tko al tko ne obstaja sploh)? Nisi še doživel Izvora. Si doživel nekaj, kar izhaja iz Izvora, pa še to nenatančno. 

Super. 

Ko najdemo napako pri drugemu, jo ponavadi želimo popraviti.

In to dejanje vbistvu izraža našo (nam še nepoznano) željo, da želimo sami pri sebi nekaj popraviti, čeprav še ne vemo kje je naša zmota.

Zato to zmoto zaenkrat raziskujemo in popravljamo pri nekomu drugemu..  Slej ko prej pa je treba obrniti to lupo preiskovanja še vase.

S tem ko želimo popravljati druge, si zelo lepo priznamo, da sami še ne znamo in se želimo nekaj naučiti..  Poskusi čez to odkriti kaj točno pri sebi misliš, da je nenatančno doživeto..  in kje bi lahko bile te tvoje zmote, ki te zmotijo čez to, kar se ti zrcali nazaj skozi mene..

Super. 

Ko najdemo napako pri drugemu, jo ponavadi želimo popraviti.

In to dejanje vbistvu izraža našo (nam še nepoznano) željo, da želimo sami pri sebi nekaj popraviti, čeprav še ne vemo kje je naša zmota.

Zato to zmoto zaenkrat raziskujemo in popravljamo pri nekomu drugemu..  Slej ko prej pa je treba obrniti to lupo preiskovanja še vase.

Ni nujno. Ti tukile poskušaš mal manipulirat in preusmerjat pozornost od vprašanja kje je izven vseprisotnosti lahko nekaj kar naj bi se še preobražalo (in ki po tvojih izjavah tko al tko ne obstaja in ne more obstajati), sej tudi že po logiki izključi vseprisotnost. Še enkrat preberi vprašanje in se osredotoči nanj. Če boš iskren, boš lahko potem šele dojel naslednji stavek, zakaj to še ni bila izkušnja Izvora, čeprav se ti zdi, da je in zakaj je bila ta izkušnja še nenatančna. In šele po tem boš lahko tudi videl, kako si želel moje opise umetno umeščat v svoje izkušnje in jih pozicionirat "v neke nižje sfere s katerimi se sicer tudi strinjaš nekje na poti do najvišje", ampak da to ni to. Lej, jz ne zanikam tvoje izkušnje in je ne dajem v nič in poznam velik ljudi, ki so imel točno tako kot ti. In te tudi razumem zakaj misliš da je to končno/najvišje in da zakaj ne moreš drgač kokr da umeščaš moje opise znotri na tak umetni način. Nič novega zame. Ampak sem videl tudi že, kako se da iz tega pridt naprej in pol ti je šele lahko jasn kaj sem dejansko jaz opisoval in da te opise res ne moreš tako umeščati kot si jih umetno želel do zdaj. Če si pripravljen, lahko narediš ta korak, za katerega si boš hvaležen. Ja, tudi ta je onkraj vseh tvojih pričakovanj in boš pozitivno presenečen. 

Ni nujno. Ti tukile poskušaš mal manipulirat in preusmerjat pozornost od vprašanja kje je izven vseprisotnosti lahko nekaj kar naj bi se še preobražalo (in ki po tvojih izjavah tko al tko ne obstaja in ne more obstajati), sej tudi že po logiki izključi vseprisotnost. Še enkrat preberi vprašanje in se osredotoči nanj. 

Ja a res ne vidiš kako vse to obstaja hkrati..   ?

Ampak sem videl tudi že, kako se da iz tega pridt naprej in pol ti je šele lahko jasn kaj sem dejansko jaz opisoval in da te opise res ne moreš tako umeščati kot si jih umetno želel do zdaj. Če si pripravljen, lahko narediš ta korak, za katerega si boš hvaležen. Ja, tudi ta je onkraj vseh tvojih pričakovanj in boš pozitivno presenečen. 

A se pustiva vsak svojemu vsemogočnemu prav? 

A zmoreva?    

Ja a res ne vidiš kako vse to obstaja hkrati..   ?

Ne.

Ti si pisal, da ne obstaja. Zdaj praviš, da obstaja?

 

A se pustiva vsak svojemu vsemogočnemu prav? 

A zmoreva?    

Kaj? Ne razumem kaj sprašuješ.

Ne.

Ti si pisal, da ne obstaja. Zdaj praviš, da obstaja?

Jaz vedno opisujem neko stvar iz dveh, treh ali štirih nivojev(dimenzij)..  (to te lahko nauči kako se premikati vertikalno čez dimenzije..) 

Ti vedno opaziš, da to kaj jaz opišem, na neki točki nima več logike, saj se ne sklada več s tem kaj sem prej napisal..  

In zgodi se vedno en in isti scenarij..  Pač ti se lahko premikaš po celi dimenzijski skali z mano, le zadnjega koraka ne moreš narediti..  In vedno ti na isti točki potem logika ne more več sprocesirati-dojeti povedanega..

In to pove, da tega zadnjega koraka še nisi nikdar prestopil, zato ga tudi z mano ne moreš..   ampak bi ga rad..  In če želiš bi ti mogoče lahko pokazal kako..  ni pa nujno no, da bi delovalo..   eni včasih trkajo, trkajo in ružijo, galamijo..  ko pa jim odpreš vrata, pa si zopet premislijo in ne upajo stopiti skozi..

ampak tega pa se ne da narediti namesto drugega..   vse ostalo lahko

Skratka ko obstojiš pred zadnjim korakom, tvoj um zgubi stik s tem kaj opisujem (kaj je tam izza) in mu je to nelogično..  

In ko obstojiš pred temi vrati, potem začneš recionalizirat, da povedano nima več smisla in da jaz sam sebe zanikam, itd.. 

Če bi naredil le še ta en korak, bi se ti pa instantno vse to razjasnilo in bi instantno dojel..  VSE kar opisujem..   

Ker v vsaki dimenziji je druga logika, so druga pravila in druge ultimativne resnice..

So pa preslikave ene in iste resnice gor-dol, ampak zaradi frekvenčne razlike dimenzij, nastaja druga kvaliteta in v sami praksi tudi resnice delujejo tako drugače, da bi neuk opazovalec rekel, to so čisto druge stvari..

Kaj? Ne razumem kaj sprašuješ.

Ja ti imaš svoj vsemogočni prav.   Jaz imam svoj vsemogočni prav.

Predlagam, če si lahko drug drugemu dovoliva, da imava vsak svojega pač, če že nimava skupnega..   

Mene ne moti tvoj..

Ampak ti sprašuješ in jaz pač odgovarjam..  

Jaz vedno opisujem neko stvar iz dveh, treh ali štirih nivojev(dimenzij)..  (to te lahko nauči kako se premikati vertikalno čez dimenzije..) 

 

Ti vedno opaziš, da to kaj jaz opišem, na neki točki nima več logike, saj se ne sklada več s tem kaj sem prej napisal..  

In zgodi se vedno en in isti scenarij..  Pač ti se lahko premikaš po celi dimenzijski skali z mano, le zadnjega koraka ne moreš narediti..  In vedno ti na isti točki potem logika ne more več sprocesirati-dojeti povedanega..

 

In to pove, da tega zadnjega koraka še nisi nikdar prestopil, zato ga tudi z mano ne moreš..   ampak bi ga rad..  In če želiš bi ti mogoče lahko pokazal kako..  ni pa nujno no, da bi delovalo..   eni včasih trkajo, trkajo in ružijo, galamijo..  ko pa jim odpreš vrata, pa si zopet premislijo in ne upajo stopiti skozi..

ampak tega pa se ne da narediti namesto drugega..   vse ostalo lahko

 

Skratka ko obstojiš pred zadnjim korakom, tvoj um zgubi stik s tem kaj opisujem (kaj je tam izza) in mu je to nelogično..  

In ko obstojiš pred temi vrati, potem začneš recionalizirat, da povedano nima več smisla in da jaz sam sebe zanikam, itd.. 

Če bi naredil le še ta en korak, bi se ti pa instantno vse to razjasnilo in bi instantno dojel..  VSE kar opisujem..   

Ker v vsaki dimenziji je druga logika, so druga pravila in druge ultimativne resnice..

So pa preslikave ene in iste resnice gor-dol, ampak zaradi frekvenčne razlike dimenzij, nastaja druga kvaliteta in v sami praksi tudi resnice delujejo tako drugače, da bi neuk opazovalec rekel, to so čisto druge stvari..

No pokaži ta zadnji korak. 

Ja ti imaš svoj vsemogočni prav.   Jaz imam svoj vsemogočni prav.

 

Predlagam, če si lahko drug drugemu dovoliva, da imava vsak svojega pač, če že nimava skupnega..   

 

Mene ne moti tvoj..

 

Ampak ti sprašuješ in jaz pač odgovarjam..  

 

A se pustiva vsak svojemu vsemogočnemu prav? 

A zmoreva?    

Napisal si "sE" pustiva... zato mi ni blo jasn. Zgleda si hotu napisat, a sI pustiva.

Ne glede na to kaj ti praviš in misliš da je vsemogočno prav ali jaz, je resnica še vedno taka kakršna je. Jz nikol nisem teb ne dovolu imet svoj vsemogočni prav, sej maš svobodno voljo delovat tko ali drugače in na podlagi tega imaš svoj nivo zavedanja, ampak sem le povedal da ni še ultimativen.

No pokaži ta zadnji korak. 

Saj je nakazan..  vedno..

Saj je nakazan..  vedno..

Ja zgori si napisu da mi ga lahko pokažeš in da ko ga bom naredil da bi mi bo instantno vse jasno. S telim odgovorom ga jaz žal ne vidim. Prosim pokaži ga bolj konkretno, praktično, da ga bom lahko jaz dojel in storil. 

Ja zgori si napisu da mi ga lahko pokažeš in da ko ga bom naredil da bi mi bo instantno vse jasno. S telim odgovorom ga jaz žal ne vidim. Prosim pokaži ga bolj konkretno, praktično, da ga bom lahko jaz dojel in storil. 

Bom..

mora iti sinhrono, drugače se ne zgodi..

Bom..

mora iti sinhrono, drugače se ne zgodi..

?

? 

Ja, vprašanje je kje sploh začeti?

Iščem če so kje odprta vrata, ampak zaenkrat jih ne vidim pri tebi..

... In da zato če mi opazimo da ko smo spremenili nekaj pri sebi, da se je na to spremenil tudi odziv v okolici, da to ne pomen, da smo mi vse kar je, ampak samo da je Paramatma ustavila določeno akcijo ali spremenila efekt rezultata, ne pa da sem jaz direktno kreiral odziv drugih atm, ker naj bi bil jaz vse in če spremenim nekaj pri sebi se spremeni vse. To je nenatančno gledanje in tudi v praksi ne zdrži vode. Drgač bi mi ti lahko povedal kaj jaz vidim (iz mojega zornega kota), kaj jaz čutim, pa mi ne moreš še do danes. Niti ne moreš počet nekaj preko mene niti čutit preko mene, kot si zgoraj opisal. Lahko pa se ti tako zdi ja in se tako prepričuješ, da se ohranjaš v tej koncepciji, ki pa še ni čista. To kar si ti zgoraj opisoval ni zavedanje najvišje realnosti, je daleč pod in je varljivo, niti te dokončno ne pomiri in izpolni, niti se ne zmoreš vedno/trajno ohranjat v tem, čeprav večkrat pišeš kot da lahko. Tuki je pač še ena tvoja neiskrenost v igri. Ni da obstaja le ena vseprisotna zavest kot si jo ti do zdaj doživljal (kot zate najvišje do sedaj) in nič drugega nikdar ne more biti. To je tvoje nenatančno zavedanje šele. Ker obstaja Paramatma/Bog, izvorno in najvišje večno bitje, vseprisotno, vsemogočno, vsevedno in izvor in kontrolor vseh neštetih individualnih večnih živih bitij (nas). Razlika med Paramatmo in nami in med nami med seboj (različne atme) ni začasna, zaradi pregrad materije (grobe in subtilne), ampak je na podlagi večne raznolikosti. Ko se maya razbline, ni da ostane le ena vseprisotna zavest (to je nenatančno, "megleno" zavedanje še), ampak obstaja Bog, Vsevišnja Božanska Prelepa Osebnost, s svojo Vrhovno voljo, in nešteto individualnih zavestih večnih živih bitij, ki pa so lahko pod vplivom maye ali pa iznad nje, glede na uporabo njihove relativne svobodne volje.

Glede na te tvoje zaključke, ne vidim, da bi ti lahko jaz karkoli predal..   oziroma tudi če bi ti predal, ti od mene tega ne bi sprejel, ker imaš pač takšno zaključeno mnenje o meni..

Spet podobno kot prej  želiš moje izraze umeščat v svoje izkušnje, sam ne gre skupi, ker ni isto. Ker to kar jaz imenujem Paramatma, ti še nisi izkusil, ker to je bitje, ki je večno nad tabo, ki je tvoj večni izvor in kontrolor in vzdrževalec, ti nisi On, in ti nikoli nisi niti ne moreš biti to bitje. Ti pa skos opisuješ sebe kot da si najvišje in edino bitje, ki obstaja, vseprisotna zavest, "božanska pozicija", "Paramatma" (čeprav resnica je da ti nikol ne moreš bit najvišje, niti edino bitje, niti bit vseprisoten, "bog". to se teb le dozdeva tko v nenatančnem zavedanju, izkušnji.). In to ni spoznanje Paramatme. S spoznanjem Paramatme vidiš večnega sebe in vsa ostala večna živa bitja kot večno podrejena Prelepi Paramatmi, ne da si ti Paramatma. Ti večno pripadaš Paramatmi. In to je polno izpolnjujoče, stabilno, tvoja "božanska pozicija" in uporaba tega v 5d itd. pa ni in ni čisto zavedanje absolutne resnice, je daleč pod njo. To je razlika. 

 

Ne moti me če opisuješ svoje izkušnje, ampak ker jih umeščaš na nerealno (ultimativno, najvišjo) raven in ker iz njih določene stvari nerealno sodiš in poimenuješ in ker se tudi prikrajšuješ za blagoslov, ki ga Bog hrani zate, pač delim svoje izkušnje s tabo, za tvojo dobrobit. Zakaj pa so tebe večkrat zmotili opisi mojih izkušenj, ki so neločljivi del mene?

Tudi od tukaj dalje se ne da ničesa več peljati še kam naprej..  

Če je vseprisotna, kje/kaj je lahko potem še kej nepreobraženega, da bi se naj preobražalo (in ki po tvojih prejšnjih izjavah tko al tko ne obstaja sploh)? Nisi še doživel Izvora. Si doživel nekaj, kar izhaja iz Izvora, pa še to nenatančno. 

In če mi znova in znova ponavljaš, kako me vidiš/dojemaš, zakaj potem sploh želiš, da bi ti jaz pokazal, korak naprej?!

A se ti ne zdi, da bi za to moral prositi nekoga, ki mu verjameš/zaupaš..  ker meni očitno ne..   Ali?

Če boš iskren, boš lahko potem šele dojel naslednji stavek, zakaj to še ni bila izkušnja Izvora, čeprav se ti zdi, da je in zakaj je bila ta izkušnja še nenatančna. In šele po tem boš lahko tudi videl, kako si želel moje opise umetno umeščat v svoje izkušnje in jih pozicionirat "v neke nižje sfere s katerimi se sicer tudi strinjaš nekje na poti do najvišje", ampak da to ni to. Lej, jz ne zanikam tvoje izkušnje in je ne dajem v nič in poznam velik ljudi, ki so imel točno tako kot ti. In te tudi razumem zakaj misliš da je to končno/najvišje in da zakaj ne moreš drgač kokr da umeščaš moje opise znotri na tak umetni način. Nič novega zame. Ampak sem videl tudi že, kako se da iz tega pridt naprej in pol ti je šele lahko jasn kaj sem dejansko jaz opisoval in da te opise res ne moreš tako umeščati kot si jih umetno želel do zdaj. Če si pripravljen, lahko narediš ta korak, za katerega si boš hvaležen. Ja, tudi ta je onkraj vseh tvojih pričakovanj in boš pozitivno presenečen. 

In še naslednje zanimivo vprašanje:

Zakaj želiš, da ti jaz pokažem korak naprej, če trdiš, da še nisem doživel niti tega kar si ti?!

Če trdno verjameš, da imaš izkušnje ki so globlje od mojih, potem mene ne rabiš..  Zato ne vem zakaj znova in znova potem želiš da ti ravno jaz pokažem pot naprej..

Tako da najprej mi iskreno sedaj odgovori na spodna dva vprašanja:

1.) Ali je v tebi res iskreno zanimanje za to, da morda imam pot do izkušnje, ki jo tudi ti iščeš in potemtakem obstaja tudi dvom v vse to kar si zgori opisoval in zanikal, da je to možno?

ali

2.) Ali tvoja izražena želja da ti naj pokažem ta zadnji korak, ni sploh iskrena, saj si ti že vnaprej odločen, da ga sam še nisem doživel in ti ga zato tudi ne morem pokazati?

Ja, vprašanje je kje sploh začeti?

Iščem če so kje odprta vrata, ampak zaenkrat jih ne vidim pri tebi..

 

 

 

Glede na te tvoje zaključke, ne vidim, da bi ti lahko jaz karkoli predal..   oziroma tudi če bi ti predal, ti od mene tega ne bi sprejel, ker imaš pač takšno zaključeno mnenje o meni..

 

 

 

Tudi od tukaj dalje se ne da ničesa več peljati še kam naprej..  

 

 

 

In če mi znova in znova ponavljaš, kako me vidiš/dojemaš, zakaj potem sploh želiš, da bi ti jaz pokazal, korak naprej?!

A se ti ne zdi, da bi za to moral prositi nekoga, ki mu verjameš/zaupaš..  ker meni očitno ne..   Ali?

 

 

 

In še naslednje zanimivo vprašanje:

Zakaj želiš, da ti jaz pokažem korak naprej, če trdiš, da še nisem doživel niti tega kar si ti?!

Če trdno verjameš, da imaš izkušnje ki so globlje od mojih, potem mene ne rabiš..  Zato ne vem zakaj znova in znova potem želiš da ti ravno jaz pokažem pot naprej..

Po vseh teh mojih postih, ki si jih citiral zgoraj, si ti meni napisal da jaz zadnjega koraka še nisem prestopil in da zato nimam "izkušnje" in da te zato ne morem pravilno dojeti in da mi lahko pokažeš kako naj naredim ta zadnji korak, dobim "izkušnjo" s katero mi bo instantno vse jasno. Torej ni bilo, da sem te jaz prosil za to da mi pokažeš zadnji korak, ampak ti si mi to ponudil in jaz sem sprejel. 

Tako da najprej mi iskreno sedaj odgovori na spodna dva vprašanja:

 

1.) Ali je v tebi res iskreno zanimanje za to, da morda imam pot do izkušnje, ki jo tudi ti iščeš in potemtakem obstaja tudi dvom v vse to kar si zgori opisoval in zanikal, da je to možno?

ali

Nimam dvoma v kar sem opisoval, ampak te moje izkušnje niso bile še zelo obširne in ker tudi zavestno nisem dajal fokusa na določen aspekt, me je zanimal kaj točno si ti gledal, da bi lažje znal umestit. Ker slišal sem že o doživljanju ene vseprisotne zavesti, doživeti na neoseben, neraznolik način, kot si ti tudi opisoval. Npr. imaš drevo in imaš njegovo senco. Jaz lahko gledam drevo in nisem kej dost pozoren na njegovo senco. Ti pa recimo si pozoren na senco, ne pa na drevo. V resnic nista ločena. In čeprav jaz lahko pravim, da je gledanje drevesa višje/globje od gledanja njegove sence, to ne pomen da zanikam obstoj sence ali da imam fokus na njo. No, videnje ene vseprisotne zavesti, je opisano kot gledanje nedefiniranega, neraznolikega večnega blišča, ki izhaja iz večnih osebnosti neštetih večnih atm in ene večne Paramatme/Boga/Krišne. Tako kot npr. če od daleč gledaš gozd lahko vidiš le eno neraznoliko zeleno črto, ampak ko se približaš vidiš raznolika zelena drevesa tam. To je zunanji aspekt samo in ni natančen v tem smislu, da ne vidiš iz kje ta blišč izhaja, kaj je izza in zakaj iz daljine zgleda kot da ni raznolikosti, tj. da je vse eno, eno. V senci drevesa ne vidiš različnih barv listov, plodov, ki so na drevesu. No, lahko da jaz nisem dajal fokusa na gledanje "sence" ampak sem se bolj osredotočal na "drevo". In če mi ti pokažeš senco in ko bom tudi jaz imel to izkušnjo kot si jo imel ti (lahko pa da sem jo bežno imel, ampak nisem dajal pozornosti na tist aspekt, ker me je drug bolj pritegnil) se boš najbrž tudi ti lažje odprl na tist aspekt, ki ti ga jaz opisujem. Ker zdej se mi zdi, da me skos umeščaš v nekoga, ki samo bere, nima pa še nobene "izkušnje" in ti sploh nisem enakovreden govorec, kaj šele da bi ti jaz lahko kaj odpiral. 

2.) Ali tvoja izražena želja da ti naj pokažem ta zadnji korak, ni sploh iskrena, saj si ti že vnaprej odločen, da ga sam še nisem doživel in ti ga zato tudi ne morem pokazati?

Jaz ti verjamem, da si ti doživel kar si in da mi znaš pokazati korak do "tega", zato sem ti tud napisal, da ok, pokaži ga, če že ponujaš.  

Po vseh teh mojih postih, ki si jih citiral zgoraj, si ti meni napisal da jaz zadnjega koraka še nisem prestopil in da zato nimam "izkušnje" in da te zato ne morem pravilno dojeti in da mi lahko pokažeš kako naj naredim ta zadnji korak, dobim "izkušnjo" s katero mi bo instantno vse jasno. Torej ni bilo, da sem te jaz prosil za to da mi pokažeš zadnji korak, ampak ti si mi to ponudil in jaz sem sprejel.

To je razvidno iz tega, ker ko opisujem neko doživetje/stanje (v katerega tudi lahko vstopim med opisovanjem), se med tem ko ti skušaš slediti temu kar ti predajam, na neki točki tvoj um ne zmore več naravnati na vibro, ki je predajana in zato se nato zgodi ta reakcija, ko se začneš z mano prerekati, saj sem ti naenkrat postal kontraidiktoren, toraj začneš dojemati, kot da se moje izjave druga drugo zanikajo in vse to naenkrat nima več smisla - čez tvoj pogled..  in na ta način jasno zaznam do kod lahko kdo stopa z mano in kje je njegova meja (zavest-um-vibra), ki je ne more več prestopiti in mi zato ne more več slediti..

... No, lahko da jaz nisem dajal fokusa na gledanje "sence" ampak sem se bolj osredotočal na "drevo". In če mi ti pokažeš senco in ko bom tudi jaz imel to izkušnjo kot si jo imel ti (lahko pa da sem jo bežno imel, ampak nisem dajal pozornosti na tist aspekt, ker me je drug bolj pritegnil) se boš najbrž tudi ti lažje odprl na tist aspekt, ki ti ga jaz opisujem. Ker zdej se mi zdi, da me skos umeščaš v nekoga, ki samo bere, nima pa še nobene "izkušnje" in ti sploh nisem enakovreden govorec, kaj šele da bi ti jaz lahko kaj odpiral. 

Zagotovo lahko marsikaj odpiraš, ampak verjetno si že opazil, da te jaz nikdar še nisem prosil, da bi ti meni kaj odpiral..  Oziroma, ti si vsa ta leta na forumu, deloval z hrepenenjem in nujo, da želiš vsem nam odpirati stvari, kljub temu da si tega nismo želeli ali potrebovali..  zato si uporabljal tudi prijeme pretveze, ko si se delal kot da tebe nekaj zanima, da ti rabiš odgovore, le zato, da bi nato lahko vsilil svoje duhovne poglede, nam popravil naše zmotne poglede, ter na poglihal na Krišna pot..   in to sem ti tudi že zelo velikokrat povedal, da to ni etično kaj počneš in da če lahko s tem prenehaš, ker ne potrebujem "pomoči", ki si mi jo ves čas vsiljeval..

Glede sogovornika:

zanimiv sogovornik si ker te (tudi) obsesira božansko, podobno kot tudi mene (zraven vsega ostalega, kar me še tudi..)  Vseeno pa ne vem koliko si mi "enakovreden" sogovornik, saj ne vem kaj so dejansko tvoje izkušnja..  Če bi jih kdaj kaj opisoval, bi lahko to seveda takoj vedel..   

Ampak po temu kar meni odgovarjaš, se jasno vidi, da moje izkušnje "meriš" na način, da to kar jaz povem ovrednotiš tako, če se to sklada s tem, kako je "to" opisano v vedah, (večen odnos Božanstva do Duš-bitij) in če se ti zdi da ni pravilno izraženo, potem rečeš to ni bila ta in ta izkušnja..     Izkušnja sama in njen opis, ni nujno da se sklada s tvojo mentalno predstavo, ki si si jo ustvaril glede na prebrano v Vedah..  Tako da jaz poznam veliko ljudi, s katerimi se lahko o temu pogovarjam in če oseba nima prednaloženih programov, lahko enostavno v "to", vstopi in pove svoje mnenje..  Najhujši so pač duhovnjaki, ki "vse vedo" in zato jim ta prepričanja onemogočajo pristne izkušnje in ves čas ostajajo v mentalnih predstavah o "duhovnem".. 

Ti zaenkrat še nisi zmogel vstopiti v mojo izkušnjo, ker se tvoj um vedno ustavi pred njo, ker ne more več zlagati pomenov povedanega po vrstnem redu, kot lego kocke..  V točki singularnosti, ki jo opisujem, namreč odpovedo vsa pravila, fizikalna, energijska, mentalna,..  in zato je za vstop v to točko singularnosti treba znati spustiti nadzor, oprijem za karkoli poznanega in tako tudi um izgubi vse okvirje in možnost oprijema kakršnekoli poznane logike, delovanja skozi poznane vzorce itd..    vse kar ti tam ostane je popolno božansko vodstvo in instantno Vedenje o vsemu kar doživljaš..  Um sicer tam ne more več razmišljati, ima pa to kvaliteto (vse)Vedenja, zato vse le instantno ve, brez da bi sploh obstajal proces ramišljanja ali da bi tam tekli kakršnikoli mentalni procesi, kot jih poznamo, da tečejo tukaj..

Jaz ti verjamem, da si ti doživel kar si in da mi znaš pokazati korak do "tega", zato sem ti tud napisal, da ok, pokaži ga, če že ponujaš.  

Ma ne vem, če ravno ponujam na način kot ti to razumeš..  Jaz ne pišem tega kar pišem, zato ker bi rabil to komu ponujat.  Jaz pišem iz svoje radosti, to kar pač pišem..  In ponavadi se ti in še kdo, spravi secirati to kar povem in me želi popravljati itd..   kar slej ko prej pripelje do debate, ko ti recimo jaz povem, da "seciraš" moje povedano z nepravimi orodji in ti povem, da ti je potrebno le enkrat vstopiti v to izkušnjo in nato ti bo vso to sukanje v krogu, ter neskončno seciranje ne bo več potrebno, saj boš imel svoje Vedenje glede tega in ti bo to dovolj..    Odprl se ti bo tudi dostop, da boš kadarkoli lahko vstopal v ta prostor in iz tega prostora prevajal kvaliteto/vibro, ki se tam nahaja..   

To je razvidno iz tega, ker ko opisujem neko doživetje/stanje (v katerega tudi lahko vstopim med opisovanjem), se med tem ko ti skušaš slediti temu kar ti predajam, na neki točki tvoj um ne zmore več naravnati na vibro, ki je predajana in zato se nato zgodi ta reakcija, ko se začneš z mano prerekati, saj sem ti naenkrat postal kontraidiktoren, toraj začneš dojemati, kot da se moje izjave druga drugo zanikajo in vse to naenkrat nima več smisla - čez tvoj pogled..  in na ta način jasno zaznam do kod lahko kdo stopa z mano in kje je njegova meja (zavest-um-vibra), ki je ne more več prestopiti in mi zato ne more več slediti..

Ne zarad tega, ampak sem te pod vodstvom od zgoraj spraševal te stvari, da lahko iz izkušnje še razložiš te navidezne kontradikcije. Navidezne za omejitve le posvetnih izkušenj in posvetne intelektualne logike. In dobr ti je šlo, seveda v skladu z nivojem tvoje izkušnje (beri spodaj).

Zagotovo lahko marsikaj odpiraš, ampak verjetno si že opazil, da te jaz nikdar še nisem prosil, da bi ti meni kaj odpiral..  Oziroma, ti si vsa ta leta na forumu, deloval z hrepenenjem in nujo, da želiš vsem nam odpirati stvari, kljub temu da si tega nismo želeli ali potrebovali..  zato si uporabljal tudi prijeme pretveze, ko si se delal kot da tebe nekaj zanima, da ti rabiš odgovore, le zato, da bi nato lahko vsilil svoje duhovne poglede, nam popravil naše zmotne poglede, ter na poglihal na Krišna pot..   in to sem ti tudi že zelo velikokrat povedal, da to ni etično kaj počneš in da če lahko s tem prenehaš, ker ne potrebujem "pomoči", ki si mi jo ves čas vsiljeval..

Nikoli te nisem v nič silil in ti to veš. Vse kar sem počel je da sem te vzpodbujal h koraku, s katerim bi lahko videl večne osebnosti in oblike večnih duš in Izvora, Boga, ko sem videl da to še zanikaš. 

Glede sogovornika:

zanimiv sogovornik si ker te (tudi) obsesira božansko, podobno kot tudi mene (zraven vsega ostalega, kar me še tudi..)  Vseeno pa ne vem koliko si mi "enakovreden" sogovornik, saj ne vem kaj so dejansko tvoje izkušnja..  Če bi jih kdaj kaj opisoval, bi lahko to seveda takoj vedel..   

Včeraj ko sem ti poslal zadnji post, sem bil od zgoraj spomnjen na eno izkušnjo, ki mi je bila dana leta 2006 ali 2007, ne vem več točno. Ampak se mi ni dal potem še enkrat prižigat računalnika da bi ti jo lahko napisal. 

Kot ponavadi sem mantral svojo mantro in kar naenkrat sem izgubil vse fizične in mentalne probleme in prešel sem ju (telo in um) in sem bil le delček (ampak ne omejen) večne, blažene zlatkaste svetlobe, v neomejenem "oceanu" te svetlobe (ocean pišem v narekovajih ker naša predstava tega materialnega oceana/morja je še zmeri nekaj omejenega, ampak to je bilo res neomejeno, ampak uporabljam to besedo "ocean" ker sem bil jaz kot majhen delček del tega neomejenega "oceana"). V kvaliteti sem bil isto kot ta ocean, nisem bil iz neke druge substance, ampak iz iste, le da sem bil jaz kot delček ampak ne kakorkoli ločen ali različen. In tam se jaz nisem več zavedal telesa in uma (se pravi "nista več obstajala") in ni bilo časa, ni bilo prostora, le neomejena blaženost, brez kakršnikoli meja. Na podlagi te izkušnje bi lahko rekel da se strinjam s tabo da tam materija "ne obstaja", ampak le ta ena neskončna, vseprisotna, ampak čisto zavestna blaženost. In tukaj res ne obstaja tudi kakršnokoli bitje, ki bi bilo nad mano ali pod mano, ker je vse eno, iz iste substance, ni višje, ni nižje in jaz sem nerazlični del te "celote/oceana" oz. sem jaz hkrati tudi ta "celota" (spet pišem celota v narekovajih, ker to v bistvu ni celota v smislu da bi imela kakšne konce, ki jo definirajo (kot je v posvetnih izkušnjah "celot"), ampak res brez meja, ampak vseeno obstaja, kot neomejena "celota".) Težko opisat. Oz. se ne da adekvantno s temi posvetnimi besedami. Lahko le daš določeno idejo, približek, določenih pointov, ne more pa zaobjet vsega hkrati. Ja tega ne moreš dojet, si predstavljat z umom, čutili, intelektom, egom, če sam nimaš te izkušnje. 

Ampak po temu kar meni odgovarjaš, se jasno vidi, da moje izkušnje "meriš" na način, da to kar jaz povem ovrednotiš tako, če se to sklada s tem, kako je "to" opisano v vedah, (večen odnos Božanstva do Duš-bitij) in če se ti zdi da ni pravilno izraženo, potem rečeš to ni bila ta in ta izkušnja..     Izkušnja sama in njen opis, ni nujno da se sklada s tvojo mentalno predstavo, ki si si jo ustvaril glede na prebrano v Vedah..  Tako da jaz poznam veliko ljudi, s katerimi se lahko o temu pogovarjam in če oseba nima prednaloženih programov, lahko enostavno v "to", vstopi in pove svoje mnenje..  Najhujši so pač duhovnjaki, ki "vse vedo" in zato jim ta prepričanja onemogočajo pristne izkušnje in ves čas ostajajo v mentalnih predstavah o "duhovnem".. 

Ne zarad moje mentalne predstave opisa v Vedah. Se strinjam, da mentalna predstava opisa ni isto kot izkušnja. Tvoje opise sem vrednotil na podlagi zgoraj opisane izkušnje (neomejene zavestne zlatkaste svetlobe), kjer res ne vidiš svoje večne zavestne blažene osebnosti in oblike niti svojega večnega odnosa do Izvora in Njegove večne osebnosti in oblike. Vrednotil sem jo v tem smislu, da je to neka izkušnja ja, ampak da le na podlagi le te, ne moreš zanikat tudi mojih opisov duš in Boga, ampak da vem da to počneš ker je pač še nisi imel. Duše in Bog niso ločene med sabo, ampak hkrati obstaja večni odnos med njimi in iz ljubezni iz tega večnega odnosa izhajajo valovi neomejene blaženosti. to Ni pod vplivom materije, je iznad, iznad časa in prostora in tudi iznad zgoraj opisane duhovne izkušnje. V primerjavi s tem, je tista zgoraj opisana neomejena blaženost "omejena", ker ni večnih oblik, osebnosti, ni aktivnosti/zabav in ni takega okusa kot izhaja iz ljubezni med dušo in Bogom. Je kot "upgrade" tisti izkušnji. Večinoma sem jaz direktno vstopal v te izkušnje večne ljubezni med dušo in Bogom, zato se tiste neosebne niti nisem tolk spominjal, ampak kot sem rekel, včeraj se bil spomnjen na njo, od zgoraj. Z določenim namenom. 

Ti zaenkrat še nisi zmogel vstopiti v mojo izkušnjo, ker se tvoj um vedno ustavi pred njo, ker ne more več zlagati pomenov povedanega po vrstnem redu, kot lego kocke..  V točki singularnosti, ki jo opisujem, namreč odpovedo vsa pravila, fizikalna, energijska, mentalna,..  in zato je za vstop v to točko singularnosti treba znati spustiti nadzor, oprijem za karkoli poznanega in tako tudi um izgubi vse okvirje in možnost oprijema kakršnekoli poznane logike, delovanja skozi poznane vzorce itd..    vse kar ti tam ostane je popolno božansko vodstvo in instantno Vedenje o vsemu kar doživljaš..  Um sicer tam ne more več razmišljati, ima pa to kvaliteto (vse)Vedenja, zato vse le instantno ve, brez da bi sploh obstajal proces ramišljanja ali da bi tam tekli kakršnikoli mentalni procesi, kot jih poznamo, da tečejo tukaj..

Lahko da v tvojo izkušnjo nisem vstopil tako obširno kot ti, ne vem, ampak ne glede na to, izkušnje večnih osebnosti/oblik duš in Boga in medsebojne ljubezni še vedno obstajajo. Ja, se strinjam, da so to izkušnje, ki so onkraj vseh posvetnih pravil in predstav in logike, intelekta, ega in da se tja ne da vstopat s tem (zato dokler se tega oklepaš, si navezan, je v bistvu prepreka za dobit izkušnjo), ampak le s predajo, odprtostjo "tistemu" in da tam si čisto zavesten ja, se čisto zavedaš. Ampak tudi v čisti zavesti, čistem zavedanju so nivoji. Neosebni, brezoblični je le en in nad njim je še osebni, oblični (večno osebni in oblični, to nima nobene zveze z materialnimi osebnostmi in oblikami, je daleč nad in čist drugačne kategorije, zavestne, duhovne, neomejene, nepogojene in seveda blažene).

Ma ne vem, če ravno ponujam na način kot ti to razumeš..  Jaz ne pišem tega kar pišem, zato ker bi rabil to komu ponujat.  Jaz pišem iz svoje radosti, to kar pač pišem..  In ponavadi se ti in še kdo, spravi secirati to kar povem in me želi popravljati itd..   kar slej ko prej pripelje do debate, ko ti recimo jaz povem, da "seciraš" moje povedano z nepravimi orodji in ti povem, da ti je potrebno le enkrat vstopiti v to izkušnjo in nato ti bo vso to sukanje v krogu, ter neskončno seciranje ne bo več potrebno, saj boš imel svoje Vedenje glede tega in ti bo to dovolj..    Odprl se ti bo tudi dostop, da boš kadarkoli lahko vstopal v ta prostor in iz tega prostora prevajal kvaliteto/vibro, ki se tam nahaja..   

Moje "seciranje" ni bilo z orodji materialnih čutil, uma, intelekta, ega. Je bilo z "orodji" različnih nivojev duhovnih izkušenj, ker si ti določene vztrajno zanikal oz. si jih želel umetno umeščat v "nižje dimenzije", ki so še pod določenim vplivom maye oz. so le slišani/prebrani opisi od drugih in Ved in mentalne predstave o njih. Lahko ti povem, da je blaženost čistega neosebnega (iznad materialne osebnosti) zavedanja in uporabe tega v 5d, 4d, 3d veliko manjša (čeprav je "neomejena") kot blaženost čistega osebnega (iznad materialne osebnosti in iznad duhovne neosebnosti) zavedanja in delovanja v ljubezni do Boga, Krišne, tako z uporabo materije in v tem svetu kot tudi brez, popolnoma v duhovnem večnem svetu. Raso vai sah (Taitiriya upanishad). Ultimativna resnica je Rasa. Rasa pomen popolna blaženost. Bog ima večno ljubezen do duš in duše imajo večno ljubezen do Boga in iz tega pride popolna, polna blaženost, polni okus, polna izpolnjenost. Vsak izmed nas ima prirojeno pravico in možnost do tega, tako kot ima npr. vsak otrok pravico da pokliče svoje starše in sprejme  njihovo zavetje in naklonjenost. Nitai Gouranga. 

Nikoli te nisem v nič silil in ti to veš. Vse kar sem počel je da sem te vzpodbujal h koraku, s katerim bi lahko videl večne osebnosti in oblike večnih duš in Izvora, Boga, ko sem videl da to še zanikaš.  

Kako bi lahko jaz zanikal nekaj, kar mi je samoumevno, že od nekdaj?! 

Da si lahko to misliš o meni, potem nimaš nekih zmožnosti čutenja/prepoznavanja osebe pred sabo..  Saj zakaj bi mi drugače govoril stvari, ki so od nekdaj moja osnova in ki so mi dajale ves zagon za vse moje navdihe, za delovanje tukaj na Zemlji..  ti pa mi zaradi opisa ene izkušnje potem predavaš da tega še nimam in mi zato na vsakem koraku prodajaš Krišno.   

Res te preveč obsedajo definicije "kako bi moralo biti", kako "so rekli da je" in le preko tega mentalno ocenjuješ druge, "aha to kar je povedal je bolj blizu temu, kako je rečeno, da bi naj bilo"  in na podlagi te mentalne matematike delaš nato zelo omejene zaključke za druge ljudi..

To stanje monotestičnega pogleda na boga, ja tako vsesplošen standard, vse povprečne duhovnosti..  Toraj Bog oče in njegovi otročički, ki so bitja ustvarjene kot Duše, ki ga bodo zato večno slavile.. 

Ampak podobno kot na Zemlji, ko otroci gredo skozi proces odraščanja in morajo na eni točki sami prevzeti vlogo očeta, podobno se dogaja tudi v duhovnih sferah..  Pa ne na način kot bi lahko sedaj mental paralelo vlekel, da koako točno se to zgodi ljudem na Zemlji, tako se zgodi tudi v duhovnih sferah..   ker dejanski duhovni proces je popolnoma drugačen.. 

Tukaj govorim o spoznanju in izkušenju te "izvorne kvalitete", ki se za to fazo duhovne evolucije ne nahaj več izven tebe, ampak postane del tebe in deluje "kot ti" ali skozi tebe..

Kot ponavadi sem mantral svojo mantro in kar naenkrat sem izgubil vse fizične in mentalne probleme in prešel sem ju (telo in um) in sem bil le delček (ampak ne omejen) večne, blažene zlatkaste svetlobe, v neomejenem "oceanu" te svetlobe (ocean pišem v narekovajih ker naša predstava tega materialnega oceana/morja je še zmeri nekaj omejenega, ampak to je bilo res neomejeno, ampak uporabljam to besedo "ocean" ker sem bil jaz kot majhen delček del tega neomejenega "oceana"). V kvaliteti sem bil isto kot ta ocean, nisem bil iz neke druge substance, ampak iz iste, le da sem bil jaz kot delček ampak ne kakorkoli ločen ali različen. In tam se jaz nisem več zavedal telesa in uma (se pravi "nista več obstajala") in ni bilo časa, ni bilo prostora, le neomejena blaženost, brez kakršnikoli meja. Na podlagi te izkušnje bi lahko rekel da se strinjam s tabo da tam materija "ne obstaja", ampak le ta ena neskončna, vseprisotna, ampak čisto zavestna blaženost. In tukaj res ne obstaja tudi kakršnokoli bitje, ki bi bilo nad mano ali pod mano, ker je vse eno, iz iste substance, ni višje, ni nižje in jaz sem nerazlični del te "celote/oceana" oz. sem jaz hkrati tudi ta "celota" (spet pišem celota v narekovajih, ker to v bistvu ni celota v smislu da bi imela kakšne konce, ki jo definirajo (kot je v posvetnih izkušnjah "celot"), ampak res brez meja, ampak vseeno obstaja, kot neomejena "celota".) Težko opisat. Oz. se ne da adekvantno s temi posvetnimi besedami. Lahko le daš določeno idejo, približek, določenih pointov, ne more pa zaobjet vsega hkrati. Ja tega ne moreš dojet, si predstavljat z umom, čutili, intelektom, egom, če sam nimaš te izkušnje. 

No recimo da je to tvoja osebna izkušnja vstopa v atmo..  

Ampak atma je izšla iz nečesa, se ti ne zdi?

In spomin kako je bilo preden so atme sploh nastale, še vedno obstaja..  In tako kot se lahko premikaš po spominih v umu, kaj je bilo včeraj, prejšnji teden, pred desetimi leti ali v prejšnjih življenjih..  podobno lahko greš v stanja nematerialnih oblik bivanja in tudi v stanje ko še niti atme niso obstajale.. 

In ko se premikaš nazaj skozi ta stanja in tudi v to stanje, ki si ga zgoraj opisal, kjer se na eni točki prepoznaš kot ta kapljica znotraj neskončnega oceana, da si enaka kvaliteta kot ta ocean in neločljivo povezan z vso to neskončnostjo oceana..  No na eni točki se tudi ta "ideja kapljice" (lahko) razbline in zato ostane samo še ocean..  In "ocean" je nekaj kar je bilo najprej ali kar obstaja še sedaj, kot edino kar bo zares večno obstajalo, v primerjavi z vsem ostalim, kar ima svoj začetek in zato tudi svoj konec..

Lahko da v tvojo izkušnjo nisem vstopil tako obširno kot ti, ne vem, ampak ne glede na to, izkušnje večnih osebnosti/oblik duš in Boga in medsebojne ljubezni še vedno obstajajo. Ja, se strinjam, da so to izkušnje, ki so onkraj vseh posvetnih pravil in predstav in logike, intelekta, ega in da se tja ne da vstopat s tem (zato dokler se tega oklepaš, si navezan, je v bistvu prepreka za dobit izkušnjo), ampak le s predajo, odprtostjo "tistemu" in da tam si čisto zavesten ja, se čisto zavedaš. Ampak tudi v čisti zavesti, čistem zavedanju so nivoji. Neosebni, brezoblični je le en in nad njim je še osebni, oblični (večno osebni in oblični, to nima nobene zveze z materialnimi osebnostmi in oblikami, je daleč nad in čist drugačne kategorije, zavestne, duhovne, neomejene, nepogojene in seveda blažene).

Najverjetneje je, da v to izkušnjo še nisi sploh vstopil..  če bi že kdaj vstopil, potem se potem v moji opisih ne bi zgubljal inopisov ne bi dojemal, kot da trditve v opisanemu same sebe zanikajo, ko jaz opisujem poglede od tam..  Če bi to stanje že kdaj izkusil, bi ti stanje bilo poznano in bi seveda razumel kaj opisujem in kaj opisi predstavljajo..  Ti pa se z opisi ne strinjaš, so ti nelogični in govoriš, da niso realni..  toraj tega stanja potemtakem še ne poznaš, če ti povzroča taka nerazumevanja in če imaš tako potrebo, da zanikaš, da to kar sem izkusil, ima lahko kakršnokoli logiko..   in tega še ne zmoreš uvrstiti v kakršnokoli svojo logiko, ki jo trenutno premoreš..  skratka to je zate še polje nepoznanega, nelogike/nesmisla in zato se tako meomajno trudiš, vse to ovreči..

Moje "seciranje" ni bilo z orodji materialnih čutil, uma, intelekta, ega. Je bilo z "orodji" različnih nivojev duhovnih izkušenj, ker si ti določene vztrajno zanikal oz. si jih želel umetno umeščat v "nižje dimenzije", ki so še pod določenim vplivom maye oz. so le slišani/prebrani opisi od drugih in Ved in mentalne predstave o njih. Lahko ti povem, da je blaženost čistega neosebnega (iznad materialne osebnosti) zavedanja in uporabe tega v 5d, 4d, 3d veliko manjša (čeprav je "neomejena") kot blaženost čistega osebnega (iznad materialne osebnosti in iznad duhovne neosebnosti) zavedanja in delovanja v ljubezni do Boga, Krišne, tako z uporabo materije in v tem svetu kot tudi brez, popolnoma v duhovnem večnem svetu. Raso vai sah (Taitiriya upanishad). Ultimativna resnica je Rasa. Rasa pomen popolna blaženost. Bog ima večno ljubezen do duš in duše imajo večno ljubezen do Boga in iz tega pride popolna, polna blaženost, polni okus, polna izpolnjenost. Vsak izmed nas ima prirojeno pravico in možnost do tega, tako kot ima npr. vsak otrok pravico da pokliče svoje starše in sprejme  njihovo zavetje in naklonjenost. Nitai Gouranga. 

Kako pa bi lahko seciral nekaj na podlagi svojih izkušenj, če je to nekaj kar še nisi izkusil?

Če je to izkusil Krišna ali Nitai ali kdorkoli drug, ki jih citiraš..  in ko ti prebiraš in preučuješ kar so oni povedali o zakonitostih duhovnih sfer..  to še ne pomeni da tvoj um lahko razume napisano..   tudi če izvajaš vse zapovedi, ki ti jih nalaga Krišna gibanje..  mantre, meditacije in vse druge posvetne zapovedi..

Um namreš razume nekaj, šele za tem ko sam izkusi.  Pred tem pa uma seveda ima lahko le veliko posrednih informacij o nečemu, kar mu daje iluzijo, da to on "že ve" in se počuti, kot da že ve, kako je biti v tej izkušnji..

Kar daje v vsakdanu seveda neko lagodnost bivanja, saj um želi imeti vse pod nadzorom in si ne želi da obstaja karkoli, ki bi kadarkoli lahko kadarkoli zanihalo njegovo avtoriteto..   zato z prebiranjem in učenostjo, virtualno sebi ustvarja to stanje, da je on vrhunec vseh dosežkov in da ga nič ne bo nikdar omajalo..

Kako bi lahko jaz zanikal nekaj, kar mi je samoumevno, že od nekdaj?! ..

 

To stanje monotestičnega pogleda na boga, ja tako vsesplošen standard, vse povprečne duhovnosti..  Toraj Bog oče in njegovi otročički, ki so bitja ustvarjene kot Duše, ki ga bodo zato večno slavile.. 

Ampak podobno kot na Zemlji, ko otroci gredo skozi proces odraščanja in morajo na eni točki sami prevzeti vlogo očeta, podobno se dogaja tudi v duhovnih sferah..  Pa ne na način kot bi lahko sedaj mental paralelo vlekel, da koako točno se to zgodi ljudem na Zemlji, tako se zgodi tudi v duhovnih sferah..   ker dejanski duhovni proces je popolnoma drugačen.. 

Tukaj govorim o spoznanju in izkušenju te "izvorne kvalitete", ki se za to fazo duhovne evolucije ne nahaj več izven tebe, ampak postane del tebe in deluje "kot ti" ali skozi tebe..

Ja sej sam to še v telem postu praviš (črno poboldano)... in glej še spodaj

No recimo da je to tvoja osebna izkušnja vstopa v atmo..  

Ampak atma je izšla iz nečesa, se ti ne zdi?

In spomin kako je bilo preden so atme sploh nastale, še vedno obstaja..  In tako kot se lahko premikaš po spominih v umu, kaj je bilo včeraj, prejšnji teden, pred desetimi leti ali v prejšnjih življenjih..  podobno lahko greš v stanja nematerialnih oblik bivanja in tudi v stanje ko še niti atme niso obstajale.. 

  

In ko se premikaš nazaj skozi ta stanja in tudi v to stanje, ki si ga zgoraj opisal, kjer se na eni točki prepoznaš kot ta kapljica znotraj neskončnega oceana, da si enaka kvaliteta kot ta ocean in neločljivo povezan z vso to neskončnostjo oceana..  No na eni točki se tudi ta "ideja kapljice" (lahko) razbline in zato ostane samo še ocean..  In "ocean" je nekaj kar je bilo najprej ali kar obstaja še sedaj, kot edino kar bo zares večno obstajalo, v primerjavi z vsem ostalim, kar ima svoj začetek in zato tudi svoj konec..

Tukaj ti opisuješ atme (duše) kot nekaj začasnega, nekoč ustvarjenega in ki bojo imele svoj konec. Se prav kako ima lahko potem atma večno obliko, za katero zgoraj praviš da je ne zanikaš, če pa tukaj praviš, da so atme začasne?

Ja sej sam to še v telem postu praviš (črno poboldano)... in glej še spodaj

A potem po tvoji razlagi Pramatma ne obstaja brez Atem?  Niti nikdar ni obstajala?!

Ja sej sam to še v telem postu praviš (črno poboldano)... in glej še spodaj

 

 

Tukaj ti opisuješ atme (duše) kot nekaj začasnega, nekoč ustvarjenega in ki bojo imele svoj konec. Se prav kako ima lahko potem atma večno obliko, za katero zgoraj praviš da je ne zanikaš, če pa tukaj praviš, da so atme začasne?

Nekaj druga pravim..   

A potem po tvoji razlagi Pramatma ne obstaja brez Atem?  Niti nikdar ni obstajala?!

Ne, nikoli ni obstajala brez atm. Paramatma/Bog je večen in atme/duše so večne. Neločeni, kot npr. sonce in njegovi žarki, diamant-njegov sij. 

Ne, nikoli ni obstajala brez atm. Paramatma/Bog je večen in duše so večne. Neločeni, kot npr. sonce in njegovi žarki, diamant-njegov sij. 

Koliko ti Krišna lahko odmeri pač.. 

Ali pa tisto nekaj druga, koliko odmeri meni..  

Koliko ti Krišna lahko odmeri pač.. 

Ali pa tisto nekaj druga, koliko odmeri meni..  

Krišna nič ne odmerja, On vsem vedno daje vse (ni pristranski ali podkupljiv), tako kot npr. sonce vsem vse (ne rabiš mu rečt daj sij, on to že naravno, sam po sebi). Razlika je le kolk resnice kdo hoče sprejet, tolk vidi. 

Vglavnem duše so nastale..  Amapak to ne pomeni zdaj, da zato niso večne..  V svoji esenci so večne, vseeno pa imajo začetek in konec..

Toraj duša se lahko "rodi", lahko pa tudi "umre"..  vseeno pa je ves čas večna, saj se ta proces dogaja v stanju večnosti..   začetek in konec pa sta pojma za lastnosti v času, ki ga pa v tistih sferah ni..    zato je zelo težko mešati pojme iz realnosti, ki so podvržene času in energijskim spremembam, z realnostmi, ki nimajo ne časa in ne sprememb..

Kapljica, ki naredi cel cikel, toraj se zaradi naravnih fizikalnih zakonov dvigne iz oceana (izpari) in nato gre na pot ločenosti in po določenem času iz oblaka kapne, navzdol in prispe nazaj v morje..  ta kapljica dobesedno ne obstaja več..  saj je postala spet neločljivi del morja..

Lahko pa neskončno dolgo ohranja tudi navidezno opno ločitve (in s tem svojo formo)..   in dokler ohranja to nevidno opno, je ravno toliko ločena, da se še lahko prepozna kot kapljica, a je vseeno del Celote..

Vglavnem duše so nastale..  Amapak to ne pomeni zdaj, da zato niso večne..  V svoji esenci so večne, vseeno pa imajo začetek in konec..

Toraj duša se lahko "rodi", lahko pa tudi "umre"..  vseeno pa je ves čas večna, saj se ta proces dogaja v stanju večnosti..   začetek in konec pa sta pojma za lastnosti v času, ki ga pa v tistih sferah ni..    zato je zelo težko mešati pojme iz realnosti, ki so podvržene času in energijskim spremembam, z realnostmi, ki nimajo ne časa in ne sprememb..

 

Kapljica, ki naredi cel cikel, toraj se zaradi naravnih fizikalnih zakonov dvigne iz oceana (izpari) in nato gre na pot ločenosti in po določenem času iz oblaka kapne, navzdol in prispe nazaj v morje..  ta kapljica dobesedno ne obstaja več..  saj je postala spet neločljivi del morja..

Lahko pa neskončno dolgo ohranja tudi navidezno opno ločitve (in s tem svojo formo)..   in dokler ohranja to nevidno opno, je ravno toliko ločena, da se še lahko prepozna kot kapljica, a je vseeno del Celote..

Ok. Kakšna je večna oblika duše, ki je v svoji esenci večna? Kakšna je večna oblika duše, ki se "rodi"? Kakšna je večna oblika duše, ki "umre"? Za razliko od ene do druge, če praviš, da se ti procesi vsi dogajajo v stanju večnosti. 

Praviš da kapljica ko prispe nazaj v morje dobesedno ne obstaja več. Kako lahko potem rečeš, da je oblika "kapljice" (duše) večna? 

Ok. Kakšna je večna oblika duše, ki je v svoji esenci večna? Kakšna je večna oblika duše, ki se "rodi"? Kakšna je večna oblika duše, ki "umre"? Za razliko od ene do druge, če praviš, da se ti procesi vsi dogajajo v stanju večnosti. 

 

Praviš da kapljica ko prispe nazaj v morje dobesedno ne obstaja več. Kako lahko potem rečeš, da je oblika "kapljice" (duše) večna? 

Raje se vprašaj, zakaj verjameš, da oblika duše JE večna?  In zakaj misliš, da Pramatma ni mogel obstajal brez Atem..

Samo zato ker je zapisano v Giti??

Duša je večna ja..  oblike pa niso večne..  oblika je vedno v stanju spremembe, toraj kot taka ni utimativna, ker se ves čas spreminja..

Ali se vprašaj še tole, ko ti opisujem da sem to izkusil..  Je potem samoumevno, da ti MORAŠ to zanikati, saj če nebi, potem Gita nima prav..

To pa zate ni sprejemljivo..

A vse kar piše v Giti je ultimativna resnica, v katero ni za dvomiti ali kako?!

Raje se vprašaj, zakaj verjameš, da oblika duše JE večna?  In zakaj misliš, da Pramatma ni mogel obstajal brez Atem..

Samo zato ker je zapisano v Giti??

Ne da verjamem, izkusil sem jo. V Giti pa je tudi opisana ja. 

Duša je večna ja..  oblike pa niso večne..  oblika je vedno v stanju spremembe, toraj kot taka ni utimativna, ker se ves čas spreminja..

 

Ali se vprašaj še tole, ko ti opisujem da sem to izkusil..  Je potem samoumevno, da ti MORAŠ to zanikati, saj če nebi, potem Gita nima prav..

To pa zate ni sprejemljivo..

 

A vse kar piše v Giti je ultimativna resnica, v katero ni za dvomiti ali kako?!

To pol ni večna oblika duše. Ja, si izkusil to kar si, ampak to ni bila večna oblika duše, ampak le njen sij (delno... ker še nisi videl od koga izhaja) in njene različne, spreminjajoče se materialne "obleke"/oblike. Tega nič ne zanikam, niti ni to v nasprotju s tem kar piše v Giti. Ni pa to še spoznanje večne oblike duše. Vse kar v Giti piše je ultimativna resnica ja in vsak lahko to tudi preveri/spozna in s tem so mu odpravljeni vsi možni dvomi. 

Ko jaz govorim o Paramatmi (Nadduši/Bogu) in atmi (duši), jaz ne govorim v smislu da je Paramatma ocean, duše pa so začasne kapljice (oblike) izparjene iz oceana, ki se potem spet vrnejo in zlijejo v ocean. Ampak v smislu da Paramatma je kot sonce, duše pa so kot sončni žarki ali pa Paramatma je kot diamant, duše pa so kot njegov sij. Sonce in njegovi žarki in diamant in njegov sij nikoli niso ločeni/razdružljivi a hkrati eno je sonce/diamant in eno so žarki/sij. Tudi če zbereš vse žarke sonca skupaj ali vse delčke sija diamanta, ti še vedno ne bojo sonce/diamant, hkrati pa niso ločeni/razdružljivi od njega. Ali npr. kot izvor energije in energija. Nista ločena, a hkrati eno je izvor energije eno je energija. Ali upravljalec in upravljani ali lastnik in lastnina. So hkrati eno in različno. Ko govorim o večni obliki atme ne govorim o materialni, stalno se spreminjajoči obliki, ki se rodi in ki umre. Vse duše imajo svoje večne unikatne osebne zavestne oblike, ki so duhovne in nimajo nobene zveze/povezave s stalno se spreminjajočo materijo. Pogojene duše imajo na svojo večno obliko dano materialno "obleko"/obliko, ki se stalno spreminja, ampak ta ne spremeni večnih oblik duš. Osvobojene duše pa so le kot svoje večne duhovne oblike, osebe. Nima nobene zveze z materialnimi osebnostmi. In Paramatma/Bog ima svojo večno duhovno obliko. On je izvor vseh večnih oblik duš in lastnik in upravljalec (daje moč za delovanje dušam in daje rezultate njihovih različnih dejanj). On je tudi izvor in upravljalec materije. Določene duše so pod vplivom materije, določene ne, glede na njihove aktivnosti. Odnos med večnimi dušami in večnim Bogom je večen, dobesedno. Duše smo njegovi večni (dobesedno) služabniki in Bog je naš večni (dobesedno) Gospodar. Mi nikoli ne moremo postat Bog, niti nikoli nismo bili Bog, niti zdaj nismo Bog, ampak nismo pa tudi nikoli ločeni od Njega, saj smo Njegova energija. Lahko pa pozabimo na to kdo smo (se ne zavedamo več), če zlorabimo svojo svobodno voljo in ne želimo služit Boga, ampak hočemo uživat materijo. Takrat pridemo pod njen vpliv. Če se po Njegovi milosti, tj. vzpodbudi, obrnemo k Njemu in ga začnemo naklonjeno služiti, kar je naša večna naravna funkcija, smo rešeni vpliva materije (in pozabe, iluzije) in smo polno izpolnjeni, srečni, trajno. To ne pomeni da se materija izniči, ampak le da pridemo izpod njenega vpliva in da jo zdaj uporabljamo za Njegovo služenje, katere večni lastnik in gospodar je Bog. Večne duhovne oblike duš, večen duhovni odnos med dušami in Bogom in večna duhovna oblika Boga so vse iznad vpliva/omejitev materije (časa in prostora). Ni tako kot da "bog" je en brezoblični ocean, kapljice morja (med seboj pregrajene z materijo) pa so duše in ki se potem zlijejo nazaj v ocean in so ocean in ni več razlike. Niti ti nikoli nisi "Izvor", "Kreator" ko izkusiš/spoznaš "izvorno kvaliteto" (ki si jo omenjal zgoraj). Ja, smo večna zavestna bitja in imamo svobodno voljo delovat tako ali drugače, ampak še vedno nismo Bog/Kreator/Izvor.  Dobesedno vedno/večno si ti odvisen od Boga/Izvora, za svoj obstoj, za moč delovanja, za rezultate delovanj. Ampak trenutno si v pozabi/nezavedanju tega, ker si imel do sedaj le delno izkušnjo "oceana" in kapljic (pa še tuki se ti zmotno zdi, da si ti kot en ocean zato tudi vse kapljice hkrati). Izkušnja Izvora/Boga (in s tem tudi večnega tebe v večnem odnosu do Njega) je nad tem, natančnejše od tega. In seveda, ne le "zelo" (delno), ampak polno izpolnjujoče. Rasa. Nitai Gouranga.