Z zanimanjem sem prebral gornje slovenske komentarje o ghee-ju, in zgodbi kako so že njih babice poznale prekuhano maslo in kako je treba vse pridet iz vzhoda, da bi wannabe-ji to kupili.
Pa si bom danes vzel mal cajta pa pokomentiral.
Najprej
To da je prababi Otilija spodnjeseniška, prekuhavala maslo.. je zagotovo res, in da tega verjetno ni pobrala iz indijske modrosti, ampak je do tega spoznanja prišla sama, je tudi najbrž res. Moji materi sem pred tremi leti naredil eno veliko stekleno bočkolo ghee-ja. kakopak podučena s slovensko modrostjo zaničevanja vsega kar je tuje in poveličevanja domačega produkta. ga dve leti ni niti taknila. Odprla ga je šele lani konc leta..
In danes se ne more načudit, kako je neko od boga pozabljeno maslo po treh letih okusno in užitno. V časish k ni blo hladilnikov, so ljudje ugotovil kako se določene prehrambene zadeve ohranjajo ,tako so ugotovil sardelcev soli, vloženo zelenjavco in še bi se kej našlo.
Sam veste v čem je problem?
K tega večidel nepismeno ljudstvo ni znalo zapisat..
in česar ne zapišeš in overiš pr notarji tega žal zgodovina ne pomne..
Prvi zapisi o gheeju izhajajo iz ajurvedskih knjig.. nekaj tisoč let nazaj.. k so naši pa ne sam naši predniki delal unga bunga z macolo na ramenu..
zato se ghee pripisuje indijski tradiciji, čeprav je najverjetneje res, da so ga uporabljal tudi drugi narodi drugod po svejti..
Posebej je pa smešno če se iz indijske in ostale tradicije norčuje nekdo ki se je oklical za Šamana..ki je izvorno slovenska domislica in ni nikakor ne, kupovanje pozornosti s prodajo nekega sibirskega afriškega tradicionalnega znanja + 97 odstotkov što je babi milo to se babi snilo..
kajti Šamani.. ja to pa je v vsakem slovenskem selu več deset tavžent letna tradicija moja bižbižnona Štefana je bla Šamanka.. je povedal bižnono Gracijano nonoti. Gvidoti
ma pejte se mal posolit