|
|
 |
Praksa, praksa in še enkrat praksa
Avtor: Kabalist | Popravljeno: petek, 14. december 2007
Praksa, praksaV duhovnosti se vse preveč gremo prepucavanje z definicijami, filozofiranjem in predvsem naštevanjem bralnih dosežkov. Ampak duhovnost ni intelektualiziranje, temveč praksa. Vsaj jaz to tako vidim. Vse definicije, prebrane v knjigah ob trčenju s praktično izkušnjo odpadejo kot prostitutkina nedolžnost. papirologija je potrebna samo za navodila ali izpis doživetij. lahko napišemo debelo knjigo o meditaciji, a ta nima nobenega pomena, če izza nje ni dela. Tudi o Bogu lahko nakladamo definicije, a te so bedna kanalizacija v primerjavi s praktičnim izkustvom doživetja neposredne božje navzočnosti. Ko praktično dojameš, da je Bog vse in povsod, samo prepoznati moraš to navzočnost tišine, vse definicije izginejo. Niso potrebne. Knjižne police se šibijo pod težo duhovnega nakladanja, a le redkokje najdeš praktično navodilo. Ampak knjige so namenjene tistim, ki radi o tem berejo, a so brez poguma, da se resno soočijo z razodetjem Boga v sebi. Kajti večina se zaveda, da se je treba pred razodetjem Boga soočiti z lastnim naborom demonov osebnega pekla. To je tisto, kar odvrača množice, kajti soočenje z lastno nesnago je pač napornejše od bralne značke in forumskih razprav.
Bog nima nezaželjenih otrok. Žal pa ljudje vse prehitro uberemo pot najmanjšega odpora. In to je temna stran duhovnosti. Upamo, da bodo na delavnicah drugi opravili domačo nalogo. In potem berem jare kače neskončnih razprav , ki bi izginile v hipu, ko bi se jokajoča publika podala na pot dela, ne pa govoričenja.
Duhovnost nikomur ne pomaga zaradi branja, temveč zaradi praktičnega dela na sebi. Pomnite! Praksa, praksa in še enkrat zgolj praksa. Vse ostalo je nepomembno.
 |
 |
NE ZAMUDITE!
Malo strahu, veliko smeha! Ognjehodci od blizu in daleč.... mladi in manj mladi, pogumni in tudi pogumni, pridite, zaplesali bomo po rdeči preprogi ognju v čast, saj nas že 18. leto dobrohotno sprejema v svoje žareče bistvo, nas čisti, zdravi, jača, ... |
|
