Z domišljijo do zdravja
Objavljeno: 3.10.2008
Avtor: LN Uredništvo
V zadnjih letih postaja vse jasneje, da polno življenje ne pomeni samo telesnega, temveč tudi psihično zdravje in zadovoljstvo. Pri velikih nesrečah (kot je strmoglavljenje letala, železniške nesreče itd.) je že običajno, da na kraj nezgode ne prispejo samo zdravniki, ampak tudi psihoterapevti, saj je hitra pomoč za dušo enako pomembna kot telesna oskrba. Z nujno oskrbo praviloma preprečimo nadaljnjo škodo in spodbudimo samozdravljenje.
Poklicni pomočniki lahko naredijo veliko dobrega, če travmatiziranim ljudem in svojcem razložijo stvari in jih pomirijo. Koristno je tudi, da posredujejo znanje o običajni predelavi travm. Dobro je vedeti, da naš organizem travme predeluje na dva načina: ali se »zapre« in »osami« ali pa se z dogajanjem intenzivno ukvarja. Načine vedenja, ki se zdijo na zunaj čudni, na primer umik ali nenehno govorjenje o dogodku, moramo razumeti kot poskus naše osebnosti, da si pomaga sama. Pri mnogih ljudeh so ti mehanizmi dejansko tudi uspešni. To pomeni, da če si pustijo dovolj časa, če se umaknejo in lahko govorijo, če prepoznajo nočne more kot nujno zlo pri predelavi travme ter vsega tega ne označijo takoj za bolno in ne skušajo zatreti s pomirjevalnimi sredstvi, imajo pogosto dobre možnosti, da bodo grozne stvari tudi predelali.
V psihoterapiji pa so tudi razvili nov način zdravljenja, ki temelji na miselnih predstavah. Pri tem je pomembno spoznanje, da vsi ljudje razpolagamo z lastnimi ustvarjalnimi močmi za zdravljenje, naloga terapije pa je, da te vire zdravih moči odkrije in uporabi pri krepitvi jaza, pomembni stopnji pri zdravljenju travm.
Preden se lahko lotimo zdravljenja travm s pomočjo predstav, je potrebno najprej spoznati svoje telo, kar lahko naredimo s pomočjo vaj, imenovanih breema, ali na primer s tradicionalnimi kitajskimi vajami čigong. Naučiti pa se moramo tudi pazljivosti, saj je pomembno, da se svojih občutkov zavemo in nanje pogledamo s čimvečjo distanco. Travm se nato lahko lotimo na različne ustvarjalne načine, kot so slikanjanje, risanje in pisanje pisem, otroci in mladostniki pa se z grozotami, ki so jim bili priča, lahko spopadejo prek igre. Z uporabo umetnosti in igre lahko namreč oblikujemo okolje, v katerem se počutimo varne, ter tako postavimo temelje za predelavo travm, ki vodi do psihičnega zdravja.
Pri tem pa je še posebej v oporo ljubeče in razumevajoče okolje, v katerem so ljudje v okolici pripravljeni nuditi svojo pomoč, a je ne vsiljujejo.
Povzeto po knjigi: Zdravilna moč domišljije (Luise Reddemann), Temza 2008, www.temza.si.
