Za prečesat znotraj tele linke Fb strani V.K ...
1.https://www.facebook...oc&paipv=0&_rdr
2. https://m.facebook.c...624020&sfnsn=mo
Pravi;
Neverjetno, nič podrobnega v bistvu NE analizirajo;
Ena od teh objav znotraj je tudi ;
Kaj se je zgodilo? O okoljski forenzični analizi
V medijih bomo zasledili različna mnenja o minuli katastrofi.
Strokovnjaki navajajo, da so bile intenzitete, odkar merimo padavine,
tako visoke, kot še nikoli do sedaj. Prav tako navajajo, da je šlo pri
pretokih rek ponekod za stoletne povratne vode, drugi navajajo celo
višje povratne dobe – 250 let, 500 let, nekateri dogodki naj bi šli celo
preko 1000-letnih povratnih dob. Prav tako slišimo številna mnenja o
vzdrževanju vodotokov, od tega, da so bili protipoplavni ukrepi izvedeni
neustrezno ali da so bili premalo učinkoviti, do tega, da neustrezno
vzdržujemo vodotoke, zlasti hudournike in stranske pritoke. Oglasila se
je tudi gradbena stroka, ki je pojasnila, da v hudourniških vodotokih ne
bi smelo biti mostov z vmesnimi oporami, da je nedopustna gradnja
mostov brez usmerjevalnih zidov in podobno. Nadalje beremo opise in
mnenja o tem, kako so reagirali gasilci in celotna civilna zaščita, pa o
tem, kako se je odzvala država s svojimi institucijami. Pojavile so se
tudi težave, ki so povezane s problemi uveljavljanja poplavnih škod,
zagotavljanja kreditov in zapiranja nezaključenih investicij, katerih
nadaljnji potek so zavrle ali celo onemogočile poplave. Vse to in še
več, verjetno bi lahko sestavili nekaj strani dolg seznam različnih
pogledov na minulo povodenj.
Morda se bodo v nadaljevanju zapisana vprašanja marsikomu zdela
akademsko dlakocepstvo, toda vsa po vrsti terjajo odgovore: kakšna je
bila prava intenziteta padavin na posamezni padavinski postaji, kakšni
so bili pretoki in pretočne višine vzdolž rek ter kakšne so bile
povratne dobe teh dogodkov? Koliko sedimenta, proda, peska ter mulja so
prenesli in odložili vodotoki in koliko plavja je odplavalo navzdol po
strugah? Kakšna dolžina bregov rek je bila erodirana in odnešena? Koliko
in kakšni plazovi so se pojavili ter kje in zakaj so se pojavili?
Koliko hiš je prizadetih, koliko mostov je odneslo in koliko je
poškodovanih, zakaj je prišlo do teh poškodb? Kakšna je ekonomska škoda,
ki je nastala pri tem, kakšne so zavarovalniške škode in koliko od teh
odškodnin je bilo izplačano? Kakšna je škoda v kmetijstvu, v
industriji, turizmu in drugih gospodarskih panogah? Veliko drugih
podobnih vprašanj o vzrokih in posledicah poplav, na katere brez
podrobne analize ni mogoče natančno odgovoriti, nismo niti zastavili.
Ali odgovore na ta vprašanja potrebujemo? Da, brez dvoma. In zakaj
potrebujemo te odgovore? Naravna nesreča, ki je za nami, je po svoji
razsežnosti in silovitosti izjemna, in čeprav so bila pred tem dogodkom
izdana številna opozorila, si je bilo skoraj nemogoče predstavljati,
kakšne posledice bo povzročila. Spremembe klime, na katere nas
opozarjajo klimatologi in drugi znanstveniki že desetletja, so pred
nami, tukaj in zdaj, in verjetno nas dokaj kmalu v prihodnosti čaka še
kakšen podoben dogodek. Nanj se ni mogoče v celoti pripraviti, izkušnje
iz avgustovskih poplav in tudi drugih izjemnih vremensko hidroloških
dogodkov, s katerimi se soočamo v zadnjem letu dni, pa nam lahko pridejo
še kako prav pri soočanju s prihodnjimi izzivi kot posledicami sprememb
klime. Iz vsake naravne nesreče bi se morali nekaj naučiti, zato da bi
izboljšali svojo prihodnjo odpornost, tako kot skupnost, družba ali kot
posamezniki. To pa lahko storimo le, če bomo skrbno in natančno
analizirali pretekle naravne nesreče, v tokratnem primeru so to
katastrofalne poplave iz začetka avgusta 2023.
Marsikdo bo porekel, da to že počnemo, da zelo natančno vemo, kaj se
je zgodilo med poplavami, na primer leta 1990, ali poplavami leta 2010
ter številnimi drugimi poplavami iz preteklosti. Ali res? Kje so ti
podatki? Ali obstajajo publikacije, ki bi zbrale vse relevantne
informacije o posameznih preteklih poplavah, ali še bolje, ali obstaja
neka osrednja informacijska točka, kjer bi bile vse te informacije na
voljo? V Sloveniji takšnih informacijskih točk o naravnih nesrečah, tudi
poplavah, kjer bi bile zbrane in javno dostopne podrobne informacije,
nimamo. Zelo, zelo se moramo potruditi, če želimo pridobiti informacije
za nazaj, za pretekla leta. Nekatera ministrstva imajo te podatke zbrane
za svoje sektorje, nekaj podatkov ima statistični urad, še več teh
informacij pa je raztresenih po posameznih znanstvenih in strokovnih
člankih, ali pa s temi informacijami razpolagajo posamezniki, ki so bili
tako ali drugače vpeti v pretekle sanacije. Toda, bolj kot gremo nazaj v
času, bolj se te informacije izgubljajo in težje so dostopne. In nič
čudnega ni, da sedaj beremo opozorila in mnenja o tem, da se je nekaj
podobnega že dogajalo, da so bila nekoč že izdana relevantna opozorila.
Prav nič ne pomaga, če danes strokovnjaki razlagajo, kako že zasledujejo
in analizirajo, kaj se je v začetku avgusta 2023 dogajalo po Sloveniji.
Če ti podatki in analize ne bodo javno dostopni, dosegljivi na enem
mestu, bodo nekaj časa na voljo le ozkemu krogu, potem pa se bodo
znanje, meritve in interpretacije porazgubile ali v celoti izginile.
Tako kot se je porazgubilo znanje o preteklih poplavnih dogodkih, na
katere ohranjamo le še medel spomin. Koliko izmed vas se še spomni, da
je bil zahodni del Viča v Ljubljani leta 2010 poplavljen, da je bila
leta 2007 katastrofa v Železnikih in da so bile leta 1990 v spodnji
Savinjski dolini prav tako katastrofalne poplave? Ali pa je na primer že
slišal za to, da je ob poplavi leta 1926 poplavna voda na Viču segala
vse do današnje upravne enote v nekdanji Tobačni tovarni, da je bila
ponekod v Rožni dolini prisotna tudi do 2 m visoka poplavna voda ter da
je ob tej poplavi prišlo tudi do človeških žrtev?
Po tokratnih poplavah, ko bodo za nami interventna sanacijska dela in
ko bomo prešli v fazo sanacije po naravni nesreči, se je potrebno
lotiti natančne analize tega, kaj in kako se je vse skupaj dogajalo.
Kakšni so bili vzroki in kakšne so bile posledice? Ta analiza mora
obsegati celoten spekter analiz, od meteoroloških do socioloških analiz o
tem, kako so se odzivali posamezniki in kako so se odzvale različne
skupnosti. Takšna analiza ne sme biti namenjena iskanju krivcev in
kazanju s prstom zdaj na tega, zdaj na onega, ali pa celo iskanju
kazenske odgovornosti. Za takšne preiskave imamo ustrezno zakonodajo in
pravosodni sistem, ki mora, če in ko je to potrebno, odigrati svojo
vlogo.
Izdelati moramo celovito okoljsko forenzično analizo avgustovskih
poplav. Natančno in pikolovsko, z uporabo vseh relevantnih sodobnih
znanstvenih in strokovnih metod, je treba preiskati, kaj se je dogajalo
in kako smo se odzvali. V to analizo naj se vključijo vse relevantne
stroke, strokovnjaki iz vseh znanstvenih polov, ki lahko prispevajo
svoje vidike razumevanja tokratnih katastrofalnih poplav, od
naravoslovnih pa do družboslovnih ved. Tako zbrani podatki naj se
zberejo skupaj in po ustreznih obdelavah in interpretacijah odprejo za
javnost. V Sloveniji že imamo dobre izkušnje s takšnimi javno dostopnimi
viri in podatki (npr. Atlas okolja, arhivi meteoroloških in hidroloških
podatkov). Na podlagi tako zbranih podatkov naj se pripravi tudi zbirno
poročilo, delovno ga imenujmo »Bela knjiga poplav«. Te aktivnosti pa
naj ne izključujejo samostojnih in neodvisnih strokovnih analiz, tudi
takšne analize je treba podpreti in spodbuditi objavo njihovih
rezultatov.
Za pripravo »Bele knjige poplav« naj bo odgovorna vlada, za njegovo
pripravo naj vlada imenuje vodilno ministrstvo, katerega minister bo s
pomočjo ekipe izbranih strokovnjakov koordiniral aktivnosti v zvezi s
tem poročilom. Rezultati Bele knjige pa naj obvezno vsebujejo tudi
priporočila za naprej.