Kam gremo?
#1
Posted 1. May 2005, 19:52
Pred kratkim sem prebral dve noveli Isaaca Asimova. Prva se imenuje Jeklene votline, druga pa Golo sonce. V prvi opisuje družbo ki se je zaprla v podzemna mesta in nihče si ni več upal na površje, v drugi pa so prebivalci nekega planeta šli v drugo skrajnost- naselili so ga tako na redko da sčasoma niso več imeli osebnih stikov, komunicirali so le na daljavo. Zgodbi sta bili napisani pred več kot petdesetimi leti. mpak vse skupaj se mi zdi nekam podbno današnjemu času.
Zanima me če je še kdo bral ti dve zgodbi?
Upam da ne bomo šli po njihovi poti.
Čeprav nam je veliko vzeto, veliko še ostaja. In čeprav nimamo več tiste moči ki je nekoč premikala nebo in zemljo, smo kakršni smo, istih junaških src od časa in usode oslabljenih,
vendar z neomajno voljo boriti se, iskati, najti in ne popustiti.
Lord Alfred Tennyson - Ulysses
#2
Posted 1. May 2005, 20:05
(*ceprav se mi zdi, da ne bi bilo potrebno odpreti nove teme, sploh ker omenjas prejsnjo oz. eno od)...
Po eni strani imas prav...
po drugi pa ne... napredek je to - moras iz vsega nekaj dobrega potegniti... brez veze je reci, joj kaj pa zdaj, ko bo tv, a ne bomo vec radia poslusal?
To je pac zato, da se lazje, hitreje, kvalitetneje zdruzujemo...
Informacija je zelo pomembna - samo od tebe pa je odvisno, kaj naredis z njo.
Torej:
'neumno se je bati tistega, cemur se ne mores izogniti'.
(P. Syrus)
(*ampak vem, kaj mislis, sam pac pri sebi moras poskrbet za to, ce te to pac skrbi in obremenjuje).
Picasso
#3
Posted 1. May 2005, 20:42
Čeprav nam je veliko vzeto, veliko še ostaja. In čeprav nimamo več tiste moči ki je nekoč premikala nebo in zemljo, smo kakršni smo, istih junaških src od časa in usode oslabljenih,
vendar z neomajno voljo boriti se, iskati, najti in ne popustiti.
Lord Alfred Tennyson - Ulysses
#4
Posted 1. May 2005, 20:47
saj vem, saj nekak tko sem tud postekala...<{POST_SNAPBACK}>Marsa-veš, to ni strah ambak bolj nekakšna nostalgija.
sam jaz grem nekak v kontro, pa ne zarad kontre same, pac pa zarad nekaksnega ravnotezja...
ce nekdo rece, ojoj in to, recem pa saj ni sploh tko - je tudi tko - ker obstaja tud noc, ne sam dan, in tud jin, ne sam jang.
ce pa oni rece, kok dbest, pa morda recem, a si ziher, kaj pa tole??
tko nekak...
**ne, ce ti je *dolgcas* po casih, pomeni, da nekoc necesa nisi uporabil s pravo mero, a zdaj pa prav tko 'zamujas', ker zgubljas sedanjost, nad katero bos potem morda kasnej, ko bo ze preteklost, tozil, da mas nostalgijo...
... ker moras vse, zarad cesar si tu, do/pre/iz/zivet.
In tu si. in ZDAJ.
Picasso
#5
Posted 1. May 2005, 21:47
Ampak ko je pa ta črta tako tanka!!!
Živimo v sedanjem trenutku. Čutimo v sedanjem trenutku.
Doživljamo sedanji trenutek.
Kar počnemo v sedanjem trenutku, ustvarja temelje za jutrišnji dan.
Torej se odločimo v sedanjem trenutku. Jutri ne moremo storiti ničesar in tudi včeraj ne.
Samo danes lahko delujemo.
Pomembno je, kaj se odločimo misliti, verjeti in reči sedaj.
Luis L. Hay - Moč je v tebi
#6
Posted 1. May 2005, 21:59
ker je vse eno.
Picasso
#7
Posted 1. May 2005, 22:04
... ker moras vse, zarad cesar si tu, do/pre/iz/zivet.
In tu si. in ZDAJ.
Ja, ja... saj imaš prav, ampak mi tastari moramo od časa do časa malo pojamrat kako je bilo včasih fajn ko ni bilo tega in tega in je bilo tako in tako...
Čeprav nam je veliko vzeto, veliko še ostaja.
In čeprav nimamo več tiste moči ki je nekoč premikala nebo in zemljo,
smo kakršni smo, istih junaških src od časain usode oslabljenih,
vendar z neomejno voljo
boriti se, iskati, najti in ne popustiti.
Lord Alfred Tennysson
Odisej
Čeprav nam je veliko vzeto, veliko še ostaja. In čeprav nimamo več tiste moči ki je nekoč premikala nebo in zemljo, smo kakršni smo, istih junaških src od časa in usode oslabljenih,
vendar z neomajno voljo boriti se, iskati, najti in ne popustiti.
Lord Alfred Tennyson - Ulysses
#8
Posted 1. May 2005, 22:14
saj jaz sem tud 'mi ta stari' lohk - ce gledamo po dnevih izkusenj.<{POST_SNAPBACK}>ampak mi tastari
ce pa po telesu pa po duhu pa po radosti, smo pa lohk tud mi ta mladi.
kaj steje od tega?
vse.
clovek ni samo to, kar je, pac pa tudi to, kar se bo. (ko smo ravno pri citatih)
Picasso
#10
Posted 13. May 2005, 15:29
Če pomislin neeeekaj let nazaj ko smo se poznali samo v ožjem krogu kjer smo se gibali, imamo sedaj možnost, da spoznamo ljudi in njihovo mentaliteto, navade in še kaj, po celem svetu. A ni to fino. na ta način kot je LN. Namesto da smo vezani samo na naše okolje. Kar je pa meni zelo všeč, je pa to da se tudi v Sloveniji pričenja dogajati okoli e-izobraževanja.
Internet je res nekaj krasnega vsaj za moje pojme. Če ga znaš uporabiti, ti dejansko ni treba da zakrniš, če si vezan na dom.
Super a ne?
Edited by Robida, 13. May 2005, 15:30.
Živimo v sedanjem trenutku. Čutimo v sedanjem trenutku.
Doživljamo sedanji trenutek.
Kar počnemo v sedanjem trenutku, ustvarja temelje za jutrišnji dan.
Torej se odločimo v sedanjem trenutku. Jutri ne moremo storiti ničesar in tudi včeraj ne.
Samo danes lahko delujemo.
Pomembno je, kaj se odločimo misliti, verjeti in reči sedaj.
Luis L. Hay - Moč je v tebi
#11
Posted 13. May 2005, 16:21
Picasso
#12
Posted 13. May 2005, 16:47
<{POST_SNAPBACK}> gremo po poti,kjer napredujemo..
Točno tako!
Ampak nekakšen strah pa vendarle ostaja: ali gremo v pravo smer?
Malce strahu ne škodi.
Strah je dober čuvaj ampak rabi močnega gospodarja.
Čeprav nam je veliko vzeto, veliko še ostaja. In čeprav nimamo več tiste moči ki je nekoč premikala nebo in zemljo, smo kakršni smo, istih junaških src od časa in usode oslabljenih,
vendar z neomajno voljo boriti se, iskati, najti in ne popustiti.
Lord Alfred Tennyson - Ulysses
#13
Posted 14. May 2005, 13:37
lepo razmišljaš in s takim razmišljanjem si na pravi poti... pa bom odgovorila z eno prijateljevo mislijo,ki je zdravnik,in je rekel: "približno tretjina mojih pacientov ne trpi zaradi klinično opredeljivih živčnih bolezni, ampak zaradi Brezciljnega in praznega življenja".... no jaz vsaj vem zase , da če že zaidem, se obrnem in nadaljujem v drugo smer....<{POST_SNAPBACK}>Točno tako!
Ampak nekakšen strah pa vendarle ostaja: ali gremo v pravo smer?
Malce strahu ne škodi.
Strah je dober čuvaj ampak rabi močnega gospodarja.
#14
Posted 14. May 2005, 13:43
#15
Posted 14. May 2005, 13:53
#16
Posted 14. May 2005, 14:05
To je moje mnenje.
Forumi so uspešni zato, ker ljudje ne znamo več poslušat. V naglici ki jo živimo so nam problemi nekoga(bom nova služba, bom selitev, bom otrok, kakšen in zakaj??) nekaj nepomembnega. Če jih nekdo zapiše jih nekdo prebere...ker tistih pet minut se še vedno najde...(v službi recimo)..in nekdo najde rešitev...
Mislim, da je problem v komunikaciji. Osebni. Ker je treba gledati nekoga v oči, slediti mimiki...tako pa najlažje prebereš, preskočiš, če ti ni všeč, ga daš na ignor..pa je...
Moje mnenje pač.
Življenje je to, kar se ti dogaja, medtem, ko planiraš druge reči.
#17
Posted 14. May 2005, 17:08
#18
Posted 14. May 2005, 22:27
<{POST_SNAPBACK}> ja mesija se čist s teboj strinjam objemčkov in dotikov je premalo..... ljudje se tega bojijo k križa , pa prav to vsem manjka,starši pa sploh pri otrocih grešijo k jih premal lupčkajo pa objemčkajo pa crkljajo,pa pravljice pripovedujejo...... verjetno so krivi časi.. tempo , brzina...ne vzamejo si časa za najlepše in najpreprostejše stvari na tem svetu...
Leo Buscaglia je v svoji knjigi Živimo, ljubimo se in učimo zapisal tudi tole misel:
Če bi vse bodoče matere ki ta trenutek nosijo svojega prvega otroka pod srcem, sklenile svoje ortoke po rojstvu učiti samo ljubezni, bi v eni sami generaciji spremenili svet. Mar ne bi bilo to čudovito?
Ali se ljudje bojijo dotikov ali je to samo moda(tred?) ne vem...
Moji sodelavci so stari večinoma med dvajset in trideset let. Pa jih gledam ko imajo vsakih pet minut priliman mobi na uho. Po službi pa domov pa za računalnik in na internet...
Včasih smo šli po službi na pir. Pa se je tisti pir raztegnil tja v noč...Včasih tudi proti jutru...
Zdaj grem na pir sam, nihče več nima čase
Potem pa domov, pa za računalnik in na internet....
E, J... ga!
Čeprav nam je veliko vzeto, veliko še ostaja. In čeprav nimamo več tiste moči ki je nekoč premikala nebo in zemljo, smo kakršni smo, istih junaških src od časa in usode oslabljenih,
vendar z neomajno voljo boriti se, iskati, najti in ne popustiti.
Lord Alfred Tennyson - Ulysses
#19
Posted 15. May 2005, 14:26
<{POST_SNAPBACK}>Leo Buscaglia je v svoji knjigi Živimo, ljubimo se in učimo zapisal tudi tole misel:
Če bi vse bodoče matere ki ta trenutek nosijo svojega prvega otroka pod srcem, sklenile svoje ortoke po rojstvu učiti samo ljubezni, bi v eni sami generaciji spremenili svet. Mar ne bi bilo to čudovito?
#20
Posted 15. May 2005, 18:56
Živimo v sedanjem trenutku. Čutimo v sedanjem trenutku.
Doživljamo sedanji trenutek.
Kar počnemo v sedanjem trenutku, ustvarja temelje za jutrišnji dan.
Torej se odločimo v sedanjem trenutku. Jutri ne moremo storiti ničesar in tudi včeraj ne.
Samo danes lahko delujemo.
Pomembno je, kaj se odločimo misliti, verjeti in reči sedaj.
Luis L. Hay - Moč je v tebi
#21
Posted 15. May 2005, 22:27
#22
Posted 16. May 2005, 14:39
<{POST_SNAPBACK}>Glede na to, da število maminih sinkov kar narašča in da matere strahotno razvajajo svoje otroke (vem za primer, ko mati 13 letnega mulca z njim hodi v posteljo, da ubožec lažje zaspi ), se zadeva ves čas vrti v začaranem krogu...
Nekateri pač zamenjujejo ljubezen s prekomernim razvajanjem. Hvala Bogu nismo vsi taki. Midva z ženo najinih hčera nisva razvajala, ne materialno(nisva mogla!) ne drugače. Naučila pa sva jih življenja in samostojnosti. Seveda sva bila zaradi tega deležna raznih kritik in nasvetov, kako je treba vzgajati otroke.
Pa sva naredila po svoje in danes sta najini hčeri samostojni.
Znata živeti.
Zame je to dovolj.
Učimo svoje otroke ljubiti in živeti. In nekoč se bo ta krog o katerem pišeš prekinil.
In svet bo postal boljši
Čeprav nam je veliko vzeto, veliko še ostaja. In čeprav nimamo več tiste moči ki je nekoč premikala nebo in zemljo, smo kakršni smo, istih junaških src od časa in usode oslabljenih,
vendar z neomajno voljo boriti se, iskati, najti in ne popustiti.
Lord Alfred Tennyson - Ulysses
#23
Posted 17. May 2005, 09:22
#24
Posted 18. May 2005, 08:52
Živimo v sedanjem trenutku. Čutimo v sedanjem trenutku.
Doživljamo sedanji trenutek.
Kar počnemo v sedanjem trenutku, ustvarja temelje za jutrišnji dan.
Torej se odločimo v sedanjem trenutku. Jutri ne moremo storiti ničesar in tudi včeraj ne.
Samo danes lahko delujemo.
Pomembno je, kaj se odločimo misliti, verjeti in reči sedaj.
Luis L. Hay - Moč je v tebi
#25
Posted 19. May 2005, 10:45
0 user(s) are reading this topic
0 members, 0 guests, 0 anonymous users