Otroška psihosomatika: Kako čustva vplivajo na razvoj vašega otroka?

Zakaj vaša hčerkica nenehno joka, čeprav je nahranjena in sveže previta? Od kod bolečine v trebuščku, nenehna vnetja, kožni izpuščaji pri sinu? Odgovore na ta vprašanja lahko poiščemo v psihosomatiki, vedi o čustvih in njihovem vplivu na zdravje.

Vse več raziskav možganov priča o tem, kako pomembna je za razvoj možganov zgodnja čustvena varnost. V širšem smislu to pomeni, da je razvoj in delovanje možganov odvisen od pogojev, v katerih otrok živi – torej od odnosov v družini in širši okolici. Človeški otroci pridejo na svet brez kakršnih koli programov, s katerimi bi lahko premagovali hud stres in slabe izkušnje. Da bi lahko živeli in se razvijali, potrebujejo varnost in vez s starši. Otroci, ki v prvih letih življenja niso dobili dovolj opore in varnosti, se na vse novo odzivajo s stresnimi reakcijami. Odrasli se lahko s težkimi situacijami spoprimejo z »begom ali bojem« ter jih tako ublažijo ali rešijo, dojenčki in majhni otroci pa tega še ne znajo. Za dojenčka je lahko obremenjujoča situacija na primer materina depresija, ki v otroških možganih povzroči motnjo v proizvajanju in delovanju različnih prenašalcev, kar vpliva na razvoj možganov.

Dojenček začuti grožnje, besne glasove in jezo iz okolice, ne zna pa razbrati, ali ga te reči ogrožajo ali ne. Postane ga strah, pri tem pa se sproži reakcija v stiski, ki med drugim zajema povečanje mišičnega tonusa, čezmerno razdražljivost, pospešeno dihanje ter sprva pospešeno, nato leno prebavo in povišan krvni sladkor. V primeru da se situacija v kratkem času ne spremeni, se dojenčki in malčki odzovejo na različne načine:

· tako, da se njihovi stresni hormoni usmerijo proti lastnemu telesu ter nastanejo psihosomatske reakcije in simptomi;

· tako, da se naredijo brezčutne tako za bolečino kot čustva;

· tako, da se zaprejo in dražljajev iz okolja ne zaznavajo več v zadostni meri, kar vodi do motenj in pomanjkljivosti v razvoju.

Takšni otroci veliko jočejo zaradi kolik, ne spijo, stalno bruhajo ali zaostajajo v razvoju ali se vedejo apatično.

Otroška psihosomatika in zdravljenje sta podrobneje opisana v knjigi »Zdravnik je rekel, da je psihosomatsko ...« nemške psihoterapevtke Gitte Hauch, ki pri zdravljenju malih klientov uporablja nenavadne načine v primerjavi z uveljavljeno zdravstveno prakso. Izkazali pa so se za izredno učinkovite, saj ne le odpravljajo simptome, ampak odkrivajo tudi resnične vzroke za obolenje. Med srečanji z Gitto Hauch se otroci lahko izrazijo v pisanih sobah, polnih pripomočkov za kreativno govorico. Avtorica poudarja, da moramo otroke z razvojnimi posebnostmi razumeti skozi njihovo čustveno doživljanje sveta. Dojenčki in malčki torej niso bolni, temveč se nam samo poskušajo zaupati z govorico telesa, ki je v obremenjujočih situacijah pogosto tudi edina govorica starejših otrok in odraslih. To »frekvenco« pa se moramo starši naučiti razumeti in njej primerno tudi odgovarjati.

Povzeto po knjigi: »Zdravnik je rekel, da je psihosomatsko ...« (Gitta Hauch), Temza 2008