Otroška psihosomatika: Kako čustva vplivajo na razvoj vašega otroka?
Zakaj vaša hčerkica nenehno
joka, čeprav je nahranjena in sveže previta? Od kod bolečine v trebuščku,
nenehna vnetja, kožni izpuščaji pri sinu? Odgovore na ta vprašanja lahko
poiščemo v psihosomatiki, vedi o čustvih in njihovem vplivu na zdravje.
Vse več raziskav možganov
priča o tem, kako pomembna je za razvoj možganov zgodnja čustvena varnost. V
širšem smislu to pomeni, da je razvoj in delovanje možganov odvisen od pogojev,
v katerih otrok živi – torej od odnosov v družini in širši okolici. Človeški
otroci pridejo na svet brez kakršnih koli programov, s katerimi bi lahko
premagovali hud stres in slabe izkušnje. Da bi lahko živeli in se razvijali,
potrebujejo varnost in vez s starši. Otroci, ki v prvih letih življenja niso
dobili dovolj opore in varnosti, se na vse novo odzivajo s stresnimi
reakcijami. Odrasli se lahko s težkimi situacijami spoprimejo z »begom ali
bojem« ter jih tako ublažijo ali rešijo, dojenčki in majhni otroci pa tega še
ne znajo. Za dojenčka je lahko obremenjujoča situacija na primer materina
depresija, ki v otroških možganih povzroči motnjo v proizvajanju in delovanju
različnih prenašalcev, kar vpliva na razvoj možganov.
Dojenček začuti grožnje,
besne glasove in jezo iz okolice, ne zna pa razbrati, ali ga te reči ogrožajo
ali ne. Postane ga strah, pri tem pa se sproži reakcija v stiski, ki med drugim
zajema povečanje mišičnega tonusa, čezmerno razdražljivost, pospešeno dihanje
ter sprva pospešeno, nato leno prebavo in povišan krvni sladkor. V primeru da
se situacija v kratkem času ne spremeni, se dojenčki in malčki odzovejo na
različne načine:
· tako,
da se njihovi stresni hormoni usmerijo proti lastnemu telesu ter nastanejo
psihosomatske reakcije in simptomi;
· tako,
da se naredijo brezčutne tako za bolečino kot čustva;
· tako,
da se zaprejo in dražljajev iz okolja ne zaznavajo več v zadostni meri, kar
vodi do motenj in pomanjkljivosti v razvoju.
Takšni otroci veliko jočejo zaradi
kolik, ne spijo, stalno bruhajo ali zaostajajo v razvoju ali se vedejo apatično.
Otroška psihosomatika in zdravljenje sta
podrobneje opisana v knjigi »Zdravnik je rekel, da je psihosomatsko ...« nemške
psihoterapevtke Gitte Hauch, ki pri zdravljenju malih klientov uporablja
nenavadne načine v primerjavi z uveljavljeno zdravstveno prakso. Izkazali pa so
se za izredno učinkovite, saj ne le odpravljajo simptome, ampak odkrivajo tudi
resnične vzroke za obolenje. Med srečanji z Gitto Hauch se otroci lahko
izrazijo v pisanih sobah, polnih pripomočkov za kreativno govorico. Avtorica
poudarja, da moramo otroke z razvojnimi posebnostmi razumeti skozi njihovo
čustveno doživljanje sveta. Dojenčki in malčki torej niso bolni, temveč se nam samo poskušajo zaupati z govorico
telesa, ki je v obremenjujočih situacijah pogosto tudi edina govorica starejših
otrok in odraslih. To »frekvenco« pa se moramo starši naučiti razumeti in njej
primerno tudi odgovarjati.
Povzeto po knjigi: »Zdravnik je
rekel, da je psihosomatsko ...« (Gitta Hauch), Temza 2008
