V pričujočem prispevku želom predstaviti svoje razmišljanje v zvezi z t. i. tehniko Elekcija, katere izvajanje promovira znana slovenska astrologinja Ema Kurent. Gre za izbiranje in določanje primernega časa za pomembne dogodke kot so: odprtje lokala, podpis pogodbe, poroka potovanje, pričetek gradnje ipd. Tehnika se mi zdi sila vprašljiva in zaračunavanje plačila za izvajanje le te se mi zdi zato zelo delikatno. Moje razmišljanje verjetno mnogim ne bo povšeči, vendar sem mnenja, da je potrebno na tovrstne delikatne postopke v astrologiji opozarjati in njihov namen razčiščevati.
Izkrivljena, enostranska in zožena razumevanja astrologije in iz tega izhajajoče astrološke tehnike žal pač ni moč spoštovati. A priori spoštovanje vseh mnenj in teorij, zato ker je pač to neka demokratična vrednota je iluzija in pretvarjanje, v kolikor so določene ideje oz. teorije problematične. To pomeni, da je vprašanja in nejasnosti v zvezi z dvomljivimi početji zato potrebno predvsem odpirati in razreševati. V tem pogledu je argumentirana, premišljena in poglobljena kritika zato temelj konstruktivnega razumevanja in uporabe dobrin neke vede. Astrologija je veda, kateri je po mojem zares doraslo zelo malo astrologov, četudi se le ti ponašajo z številnimi diplomami, saj je izrazito povezana z zmožnostjo in globino samodojetja in s tem tudi dojetja življenja – le tega pa raznorazna šolanja ne morejo kot taka dati v zadostni meri (čeravno bi kvalitetnejša šolanja lahko tudi mnogo pripomogla k temu).
Zdaj pa k problemu Elekcije.
Rojstna karta je karmično-dharmična slika, zato se v življenju posameznika dogajajo več ali manj zgolj stvari, ki so v karti zapisane. Posameznik lahko sicer z lastno voljo stvari v življenju preokrene po svoje, miru pa ne najde, če ne sledi svojemu poslanstvu (ki je zapisano v karti), zato se potenciali v karti slej ko prej na neki ravni realizirajo ali vsaj skušajo realizirati. V kolikor ego povsem zavrača sledenje poslanstvu svojega višjega jaza, višji jaz projecira razvojne impulze navzven in le ti nato lahko človeka udarijo kot macola po glavi. Takrat se zgodijo najbolj neprijetni zunanji – usodni dogodki. Zato se v naših življenjih določene stvari morajo zgoditi, saj so bile »zasejane« že prej in pred njimi – se pravi pred našo usodo, zato ne moremo pobegniti. To so učili številni duhovni modreci že pred tisočletji. Zato še tako skrbno astrološko-časovno snovanje začetkov določenih pojavov (podjetij, dogodkov, porok, potovanj ipd.), človeka ne more obraniti pred tistim, kar mu gre. Stvari naj se namreč rodijo, ko je pravi čas zanje (kot se rodi otrok) in tudi običajno se. Vsekakor ni nobene škode, če je rojstvo dogodka »usklajeno« s posameznikom, ki je nosilec tega dogodka, koristi kaj dosti pa ta stvar tudi ne. Zakaj? Zunanji dogodki so namreč samo projekcija posameznikovega notranjega sveta, ki ga simbolizira astrološka simbolika. Poleg tega je tovrstna časovna uskladitev omejena, saj lahko išče skladnost predvsem v okviru hitrih planetov, s počasnimi pa težje. Ravno počasni planeti pa so običajno »sprožilec« večjih življenjskih sprememb, zatorej res drži, da se stvari morajo zgoditi in roditi takrat, ko je pravi čas zanje.
Če se nekoliko podrobneje osredotočim na npr. izbiro pravega časa za poroko. Kaj bo astrolog pravzaprav dosegel z izbiro optimalnega časa za ta dogodek? Po moje praktično nič. To pa zato, ker še tako optimalen čas poroke ne more razrešiti dinamske in razvojne napetosti v odnosu med posameznikoma, ki sta se znašla v partnerskem odnosu. To pomeni, da še tako idealen čas omenjenega enkratnega dogodka ne more zaobiti ali omiliti srečanje dveh prestrašenih egov, ki se bosta navkljub vsem željam in pričakovanjem partnerske izpolnitve slej ko prej znašla v okovih svojih izkrivljenih poistovetenj in dojemanj, ki ju oddaljujejo od samih sebe s tem pa tudi od partnerja. Zemlja je pač tudi dolina solz, poligon zelo nazornega in konkretnega učenja in izkušanja in pred tem ni moč pobegniti. Če bi uspel naš šolski sistem vsaj malenkostno posameznike podučiti življenjskih modrosti in jih s tem pripraviti na življenjske izzive, bi ne bilo toliko ljudi, ki begajo(mo) v slepoti skozi življenje. Vse bistvene življenjske resnice so namreč že bile dognane, dane, zapisane in predstavljene, vendar jih zahodna porabniška in z znanstveno vero zaslepljena družba nikakor noče videti, kaj šele podati ljudem. Namesto tega ljudem v stiski ponuja revne nadomestke sodobne psihologije, ki skuša v glavnem z krpanjem tega kar mora v bistvu odmreti izpolniti posameznikovo skrajno izpraznjenost in izgubljenost. Mnoge tako čislane psihološke teorije in tehnike so zato samo bled odsev mnogih že obstoječih, a spregledanih dognanj.
Zato menim, da je dosti bolj pametno, kot porabljati denar za Elekcije in podobne tehnike, da se človek vpraša o namenih in vzrokih svojih početij ter o realnosti svojih pričakovanj. Če s svojimi dejanji »seje« slabo karmo, ali pa z »glavo buta v zid«, ga še tako skrbno izbran čas ne bo obvaroval pred nevšečnostmi, saj se bo slej ko prek srečal s samim sabo. V današnjem času naj bi se tudi karmična neravnovesja precej sproti razreševala, zato se utegne človeku nespametno odvrženi bumerang kaj hitro vrniti nazaj. Rojstna karta in prediktivne tehnike naj zato predvsem služijo ozaveščanju človekovih početij in s tem osvobajanju od karmične zanke. Na ta način je lahko astrologija tudi najbolj prepričljiva, saj je to tisto kar tudi v največji meri zmore oz. so to njene največje kvalitete.
S prihodnostjo se tudi ne splača kaj dosti obremenjevati saj je vse kar naj bi kdaj koli bilo že tukaj zdaj in je tukaj tudi vedno bilo! Človekova projekcija izpolnitve v prihodnosti preko egovih identifikacij in manifestacij je namreč v najboljšem primeru zgolj mamljiva in zanimiva igra (ki pa ima vedno omejen rok trajanja), v najslabšem primeru pa boleča utopija. Človekova neumorna potreba po spoznanju in nadzorovanju prihodnosti kaže na to kako zelo izpraznjen pravzaprav je in kako zelo malo zaupa sebi in življenju. Predanost nepredvidljivosti življenja ter sprijaznenje z minljivostjo in relativnostjo vse zemeljske pojavnosti predstavlja največjo pomiritev in izpolnitev. Jezus je zato dejal: »Moje kraljestvo ni od tega sveta«.
Lepo pozdravljena, Erika
Svoje misli si zapisala tako jasno, uglašeno in dobro, da jih zlahka razumem.
Moje niso tako jasne, niti tako urejene.
Tako sem se odločil, da dam le kratko repliko, saj se mi replike na posamezne tvoje misli v tem trenutku ne zdijo smiselne (zame seveda).
Tako dam tebi in vsem drugim le nekaj svojih pogledov in misli.
Od leta 1993 se ukvarjam z Devetzvezdnim KI - to je tisti del Feng Shui, ki ga v resnici ne obvladuje toliko ljudi kot se razglaša, da se, ki pa se je kasneje na japonskem preobrazil in ki ga svet ponovno odkriva. Z Ji Čingom in s Feng Shui-em.
V teh letih sem prehodil dolgo, včasih strmo pot.
In ravno sam sem tisti, ki se ukvarjam z 'Elekcijo' (nisem vedel, da se to tako imenuje). Z izbiranjem časa za posamezne naše aktivnosti in delovanje. Ravno v to sfero dajem največ moči že vse od leta, ko so pričeli prihajati na svetovanje k meni tudi drugi ljudje.
Čemu?
Ker se Devetzvezdni KI ukvarja z energijo, ki je vseprisotna iz katere ta svet je - kot je napisal Shakespeare: "Iz takšne smo snovi kot sanje". Ker so do podobnih spoznanj prišli mnogi misleci v mnogih kulturah in ne nazadnje tudi kvantni fiziki in kvantna fizika z dolgotrajnim poskusom od leta 1960 do 1980 (double sleet experiment - fiziki in drugi, popravite me, če poznate bolj točne podatke).
Ta poskus je ljudem povedal, da pri poskusu dobimo takšen rezultat, kakršnega pričakujemo. (prikazan je v filmu 'Kaj sploh vemo..? oziroma What The Bleep Do We Know...?)
Poenostavljeno:
Ko so pričakovali, da je svetloba snop delcev, je poskus pokazal, da je svetloba snop delcev.
Ko so pričakovali, da je svetloba valovanje, je poskus pokazal, da je svetloba valovanje.
Ta dva stavka meni povesta natančno isto kot staro Hawaiisko reklo: "Svet je natanko takšen, kakršen mislimo, da je!"
In ravno iz teh razlogov (in še nekaterih meni pomembnih argumentov, ki jh tukaj spustim) je zame pomemben način delovanja, način iskanja pravega časa za pravo aktivnost - ali boljše rečeno, za izobraževanje.
- Verjamem, da s tem, ko se pričnemo zavedati svojega delovanja, laže in hitreje spoznavamo, kaj vse se imamo za naučiti in se naučimo na bolj prijazen način.
Konec koncev je tudi smeroslovje, s katerim se tudi ukvarjam vsa ta leta le pot skozi energijsko polje, ki nam je včasih ugodno, včasih pa ne in s tem, ko izberemo pravo smer ob pravem času, se lahko izognemu 'kompresiranemu' doživljanju svoje karme, ki jo nekateri ne preživijo najboljše.
Seveda je to le moj pogled.
Vendar mi s tega zornega kota niso več jasni argumenti, ki jih navajaš o smiselnosti tega, da ljudje trošijo denar za elekcijo.
Ljudje pač trošimo svoj denar, energijo, čas za vse tisto, za kar se nam zdi smiselno. Oziroma, če morda uspem razmišljati po tvojem konceptu: delam tako kot je zapisano v moji astrološki karti, saj drugače ne morem. Ne morem sam, ne more niti Ema Kurent!
In, če sem tvoj pogled dobro razumel, tudi ti ne moreš delati drugače in potem so po moji logiki tole na LNF le dnevniki naših usod, naših srečevanj in vsak od nas opravlja le vlogo, ki mu je naprej zadana.
Sam torej (še vedno) menim drugače. In oba načina sta lahko resnična. Tvoj zate in moj zame. Da ponovim tako kot pravijo v Huna:
"Svet je natančno takšen, kakršen mislimo da je."
Ali bi lahko bilo v tem primeru mogoče, da širjenje našega poznavanja, drugačnosti, izkušenj spreminja našo zavest, naše reakcije z drugimi ljudmi, z novimi situacijami? Je vse to že usojeno? Ali je le usojeno to, da se imam možnost izobraževati, pa sem si to pot tudi izbral?
In razmišljam:
Kaj pa, če res obstaja tudi nespremenljiva usoda? Vendar drugje kot na nivoju posameznega človeškega bitja. Na nivoju Človeka v smislu Človeštva. Ko bi bilo tako, bi lahko vlogo človeškega bija, ki ne izpolni svojega dela v popolnosti, zamenja, drugi, tretji, ... stoti človek, vse dokler opravilo ni končano!
Kaj pa, če je tako, Erika. Kaj če človek opravi svojo nalogo najboljše takrat, ko je ves čas človek, ko ve, da živi tukaj, ko sliši, ko čuti, ko čustvuje, ko sanja, ko moli, meditira in ne takrat, ko gleda reklame, plehko melodramo ali ko se napije alkohola, ko se v istem tednu že nevemkaterič najeda ...
In verjetno za vse nas ne velja ne prvo ne drugo, ne tretje.
Ali je resnica za vse ista? Za vse enaka? Dvomim. Potem bi ne bilo vseh replik, ki jih pišemo eden drugemu in si prikazujemo svoje resnice. Šele potem, po diskusiji, po dolgem času se resnice uskladijo ali pa razidejo. Vsi mi pa imamo nove izkušnje in drugačen zorni kot kot smo ga imeli na začetku. In ravno to je lepo.
Hvala ti.
Vojko
