12 komentarjev na to temo

[zalostna10]

Pozdrav!

Sem mati 2 otrok, ki sta v sporu. Vse sem poskusila, da bi se spravila in imela rada, kot nekoč, a je sin kot ledena gora. Ničesar noče slišati o spravi. Če ste starš, potem veste, kako se počutim! Obupano, žalostno, nesrečno... Je tukaj kdo, ki bi mi znal povedati, če bo kdaj prišel dan sprave in kdaj bo to?
Skrbi me tudi partnerstvo otrok. Hčerka se mi zdi srečna, a sin se mi zdi, da ima dva obraza. Na zunaj kaže srečo in zadovoljstvo, v srcu pa mislim, da nosi bridkost, žalost in da ob izvoljenki ni srečen. Pravi sicer, da je to ljubezen za večno. Naj verjamem tem besedam?! Še enkrat prosim, če se ustavi ob tej prošnji kdo, ki se ukvarja z zvezdami.
Sinovo rojstvo 7.1.1977 23.03 Slov. Gradec, hči 30.3.1972 15.43 Slov. Gradec
Hvala v naprej!

[erika žagar]

Pozdravljena!

Za temeljite astrološke analize je tukaj premalo prostora, zato ti svetujem obisk kakšnega astrologa - psihologa. V razgovoru se takšne teme lažje osvetli in doreče.
Skušam razumeti tvojo stisko, čeprav sama še nisem mati.

Po drugi strani pa bi ti tole dejala: Vse v življenju ima svoj namen, tudi najhujše stiske in bolečine. Tvoja bolečina pravzaprav izhaja iz tvojih neizpolnjenih pričakovanj in predstav, ki si jih imela in jih imaš o družinskih odnosih. Na nek način kaže na egocentričnost, saj odraža potrebo, da bi bil svet in ljudje v njem prikrojeni po tvojih predstavah. Prav je, da sočustvuješ in si v skrbeh ni pa najbolje, da dopuščaš, da ti to jemlje preveč miru in veselja.

Spor med tvojima otrokoma bosta morala v končni fazi onadva sama razrešiti. Tudi sinovo partnerstvo bo razrešil sam ko bo pripravljen za to. Včasih se ljudje zatečemo v partnerstva v katerih nismo srečni, smo pa v njih nekako varni pred soočenjem z lastnimi strahovi. Tisti, ki opazijo nezdrave življenjske drže lahko druge opozorijo, jim ponudijo pomoč, to je pa tudi več ali manj vse. Zaupanje v življenje prinaša spoštovanje vsakršne poti, tudi poti izgube in teme, saj le ta lahko v končni fazu pelje v svetlobo. Človek se včasih mora izgubiti, da se zares lahko najde.

Skušaj zato na nek način tudi spoštovati to kar te boli pri sinu in hčerki, saj onadva to potrebujeta za svoj razvoj, ti pa tudi na svoj način. Vsak naj v prvi vrsti rešuje predvsem sebe, potem šele druge.

Lp, Erika

[zalostna10]

Hvala Erika, lepo si napisala. Vem, da je to potrebno za njun razvoj, tudi moje trpljenje, ampak lažje bi mi bilo, da bi mi nekdo konkretno povedal:"Nikoli ne bo sprave med njima," ali "Oba sta zadovoljna s tistim, kar imata!" Tako ne bi več premlevala in tuhtala, iskala rešitve. Sprijaznala bi se z obstoječim, da tako je in bo. Sedaj pa vsak dan čakam in gledam sinovo navidezno srečo. Bila sem že pri astrologu?, ki mi je pogledal v zvezde, a zgleda, ga je privlačil samo denar, saj mi ni ugotovil niti preteklosti! Sem brezposelna in so mi takšne stvari predrage, zato še vedno čakam, da mi kdo odgovori, pa čeprav v nekaj besedah.
Lp, Bojana

[tinka]

Že ni tako v življenju, da ti nekdo pove kaj in kako bo.
In če bi bilo tako, ne bi imelo smisla živet, ker se ne bi zanašali na svoje izkušnje in občutke.
Zakaj bi lažje sprejela nekaj, kar bi ti nekdo rekel, sprejmi najprej to, kar je...?
Kot kaže, imaš že s tem dovolj dela

Astrologija ti ne more povedat, zakaj je nekdo nesrečen ali zakaj se z nekom ne razume, lahko ti morda pomaga
uvidet določene predispozicije, je pa vedno na tebi, kaj z njimi narediš.
Ne razumem, zakaj se ukvarjaš s tem, kar bi ti rada - na tak način, preko otrok.
K spravi lahko verjetno pripomoreš, ne moreš pa tega narediti namesto drugih, če tega ne želijo.

Največ kar lahko narediš je verjetno to, da sprejmeš situacijo in pomagaš po svojih močeh,
kjer boš za to naprošena oz. kjer bo jasna priložnost za to.
Poskrbi zase, ker problem s situacijo imaš ti, in ta del verjetno lahko rešiš, ostalo pa ni na tebi.
To je moje mnenje.

Srečno

[Pinka]

Pozdrav!

Sem mati 2 otrok, ki sta v sporu. Vse sem poskusila, da bi se spravila in imela rada, kot nekoč, a je sin kot ledena gora. Ničesar noče slišati o spravi. Če ste starš, potem veste, kako se počutim! Obupano, žalostno, nesrečno... Je tukaj kdo, ki bi mi znal povedati, če bo kdaj prišel dan sprave in kdaj bo to?
Skrbi me tudi partnerstvo otrok. Hčerka se mi zdi srečna, a sin se mi zdi, da ima dva obraza. Na zunaj kaže srečo in zadovoljstvo, v srcu pa mislim, da nosi bridkost, žalost in da ob izvoljenki ni srečen. Pravi sicer, da je to ljubezen za večno. Naj verjamem tem besedam?! Še enkrat prosim, če se ustavi ob tej prošnji kdo, ki se ukvarja z zvezdami.
Sinovo rojstvo 7.1.1977 23.03 Slov. Gradec, hči 30.3.1972 15.43 Slov. Gradec
Hvala v naprej!

To situacijo pa lahko razumem, ker tudi tako razmišljam. Da bi se ja imeli vsi v družini radi. Si tudi predstavljam, da bi vse naredila za to, da bi se le razumeli. In sem to tudi že delala pa sem se zaradi tega zelo opekla. Samo to ti lahko rečem, da če boš rinila v njiju in ju nekako prosila, da se spravita, ju boš s tem samo odrinila od sebe. Kadar je jeza še močna se ni pametno o tem pogovarjati, če vidiš da že ko samo poskusiš ne gre.
Erika ti je slednje zelo dobro povedala "Tvoja bolečina pravzaprav izhaja iz tvojih neizpolnjenih pričakovanj in predstav, ki si jih imela in jih imaš o družinskih odnosih. Na nek način kaže na egocentričnost, saj odraža potrebo, da bi bil svet in ljudje v njem prikrojeni po tvojih predstavah."
Prav v tem trenutku, ko sem to prebrala sem se zavedala, da tudi jaz to delam. Pričakovanja so en .
Predlagam, da se zamotiš z nečim kar te veseli, da bo to odvrnilo tvojo pozornost in situacije v kateri ti nimaš nobene moči, da bi jo razrešila. Si lahko predstavljam, da zna biti to zelo težko vendar je vredno že zato, da ti ne vzame vse energije in pozitivnosti.
Drugače pa držim pesti, da se bo s časoma vse uredilo.

[erika žagar]

Kot je povedala Tinka, ti astrologija ne more dati jasnih odgovorov, kaj bo in kdaj kaj bo. Zato ti tudi astrolog ni mogel dati točnih informacij. Od astrologije pač preveč pričakuješ.

Horoskop pokaže napetosti v človeku, kako jih bo človek reševal pa je drugo vprašanje in ne da se ugotoviti kdaj se bo točno kaj zgodilo s tvojim sinom ali hčerko. Lahko se razbere samo večje ali manjše verjetnosti za določene razplete, nikakor pa ne zanesljivih dogodkov.

Lp

[Aliana]

Sori, ne najdem v prevoda v slovenščino... ampak tole..

On Children
Kahlil Gibran

Your children are not your children.
They are the sons and daughters of Life's longing for itself.
They come through you but not from you,
And though they are with you yet they belong not to you.

You may give them your love but not your thoughts,
For they have their own thoughts.
You may house their bodies but not their souls,
For their souls dwell in the house of tomorrow,
which you cannot visit, not even in your dreams.
You may strive to be like them,
but seek not to make them like you.
For life goes not backward nor tarries with yesterday.

You are the bows from which your children
as living arrows are sent forth.
The archer sees the mark upon the path of the infinite,
and He bends you with His might
that His arrows may go swift and far.
Let our bending in the archer's hand be for gladness;
For even as He loves the arrow that flies,
so He loves also the bow that is stable.

[tinka]

še v slovenščini:


Vaši otroci niso vaši otroci.
Sinovi in hčere klica Življenja k Življenju so.
Po vas prihajajo, a ne od vas.
Čeprav so z vami, niso vaša lastnina.

Lahko jim darujete svojo ljubezen, toda ne morete jim dati svojih misli,
kajti oni imajo svoje misli.
Lahko sprejmete njihova telesa, ne pa njihovih duš,
kajti njihove duše že prebivajo v hiši jutrišnjega dne, ki je vi niti v sanjah ne morete obiskati.
Lahko si prizadevate, da boste takšni kot oni, toda ne trudite se, da bi oni ravnali kot vi.
Kajti življenje ne teče nazaj in se ne ustavlja ob tem, kar je bilo včeraj.
Vi ste lok, iz katerega so kot žive puščice izstreljeni vaši otroci.
Lokostrelec pa vidi cilj na poti in On s svojo močjo napenja lok, da bi Njegove puščice
mogle leteti hitro in daleč.
Naj napetost, ki jo ustvarja v vas Lokostrelčeva roka, rodi veselje,
kajti kakor ljubi puščico v letu, tako ljubi tudi lok, ki miruje.

***

Sicer je Gibran tole malo romantično zapakiral, ampak sporočilo je isto: ne moreš delat stvari namesto njih in zanje.

Mantis -
to sem jaz želela povedat, pa mislim da Aliana in Erika tudi, čeprav se tebi očitno zdi, da so vsi posti pred tvojim nevidni oz. brez odgovora
In še to: matere so tudi egocentrične. Celo egoistične. Ne vem, od kje ideja, da teh ni.
Tole *dejstvo* da bosta na njenem pogrebu pač že spregovorila je zame osebno bolj kisla tolažba. In pasivna.
Jaz bi žalostni vseeno želela, da se sama pomiri s tem, predno kdorkoli odide s sveta, ker je lepše bit v miru še za časa življenja.
Petje pa je odlična ideja

[nataly]

Nimam sina, ampak - moški težko govorijo o čustvih. Tudi, če si končno priznajo, da so mimo bincnili v lajfu, bo mati ta zadnja, ki ji bo šel pravit in iskat tolažbe(razen, če si ga vzgojila v maminega sinčka, ki se drži kikle - kar pa ga na njegovo srečo nisi, sicer se zdaj ne bi žalila). Hvala bogi. Ker pa torej on kozorog, pač tole še težje pokaže in tudi dolgo rabi, da pogoltne ponos in prizna napako. Ne le v partnerstvu, tudi v odnosu
Bo že rešil tako, da bo prav, sicer pa nič ne moreš. Najmanj, kar lahko narediš je to, da mu poveš, da ga imaš rada(to goro ledu, kot praviš, mogoče rata pol kaj povodnji).
Spori med brati in sestrami so za mater huda reč. Jaz imam najstnici - oz. ena že čez to obdobje- prešla- non stop v laseh - že zaradi cunj in šmink..ampak to ni nič v primerjavi s tem kar praviš.
Mogoče je zate najbolje, da ne narediš nič. Kot pravijo tule gor - otroci so nam dani na posodo. Ti, kar si strorila, si naredila do starosti nekje do 7 let. Zdaj pa glej in opazuj, kaj je s tega ratalo. In moli, da sta si kaj pametnega zapomnila.

[tinka]

Ja valda da so matere lahko celo egoisticne , saj pa to se ve, vsi poznamo to lastninjenje otrok in dolocanje zivljenja. Toda Aliana in ti sta tukaj zgresili s posplosenim citiranjem Gibrana, saj tu NE gre za ljubosumnost in lastninjenje otrok. Malo pa ja morate te stvari lociti, kaj je egocentricno in kaj je materinska lastnost, saj je za vsako mater ignor med otroci nekaj nezivljenskega-
Cist nekaj drugega je, ce odrasli 30 oz. 40 letniki nimajo stika, kakor pa ce se skregajo najstniski deca med sabo. Tule vendar ne gre za otrosko ravsanje ampak vecinoma celo dozivljenski ignor lahko.

A ti si v to prepričana...? Samo iz enega posta, enostranske informacije jaz pač ne morem tega zagotovo vedet. Za vsak slučaj zato Gibran. Ker to je dokaj pomembno se zavedat.
Najverjetneje ne bo šla mati tu razlagat, da je npr. posesivna ali se vtika...tudi če bi se - ker se to njej niti ne bi zdelo plus vidi problem v drugih.
Jaz mislim pač, da je ta možnost oz. sem ji želela pokazat, da mora pri sebi to sprejet in razčistit. Še vedno tako mislim
Ne more biti ignor nekaj neživljenjskega, ker se ji pač dogaja pred nosom!!! Torej mora to sprejet. Ni prav, ni lepo, je pa ravno življenjsko,
žal...vsaj tako jaz vidim.

Nimam sina, ampak - moški težko govorijo o čustvih. Tudi, če si končno priznajo, da so mimo bincnili v lajfu, bo mati ta zadnja, ki ji bo šel pravit in iskat tolažbe(razen, če si ga vzgojila v maminega sinčka, ki se drži kikle - kar pa ga na njegovo srečo nisi, sicer se zdaj ne bi žalila). Hvala bogi. Ker pa torej on kozorog, pač tole še težje pokaže in tudi dolgo rabi, da pogoltne ponos in prizna napako. Ne le v partnerstvu, tudi v odnosu
Bo že rešil tako, da bo prav, sicer pa nič ne moreš. Najmanj, kar lahko narediš je to, da mu poveš, da ga imaš rada(to goro ledu, kot praviš, mogoče rata pol kaj povodnji).
Spori med brati in sestrami so za mater huda reč. Jaz imam najstnici - oz. ena že čez to obdobje- prešla- non stop v laseh - že zaradi cunj in šmink..ampak to ni nič v primerjavi s tem kar praviš.
Mogoče je zate najbolje, da ne narediš nič. Kot pravijo tule gor - otroci so nam dani na posodo. Ti, kar si strorila, si naredila do starosti nekje do 7 let. Zdaj pa glej in opazuj, kaj je s tega ratalo. In moli, da sta si kaj pametnega zapomnila.

se strinjam s tem

[Aliana]

Ne vem no, sem dala Gibrana zato, ker sem mal razmišljala o tem... pa se spomnila na tole pesem, ker dejansko še najboljš opiše, kar bi jaz na dolgo in široko bluzila...

bom pa vseen..

tko nekak... z bratom sva naj frenda in si nekak ne predstavljam, da bi se skregala in ne pogovarjala.. če pa že bi se, bi blo to čist med nama in nobena mama in noben oče (mogoče kvečjemu kak skupni frend) ne bi mogel tlele nič pomagat. sem prepirčana, da bi vsakič, ko bi mi kdo od staršev omenil, da naj se pobotam z bratom, sam še bolj trmasto vztrajala... brat (kozorog) pa isto, tud če bi mu bilo že brezveze zakaj sva se skregala, se ne bi prišel pogovarjat (enkrat sva mela tole.. se neki spričkala in sem jaz trmasto odfurjala ven, on pa ne za mano.. in sem bla trmasto tiho.. on pa tud.. in bi bil še danes, če ne bi prišla do njega in rekla da ups, je blo mal brezveze.. pa se je sam nasmejal in rekel, da je blo res... sam da bi pa tlele starši vmes posegali... sem pa prepričana, da bi dlje trajal..)

pa tud... pač, tkole je.. prijatelje, partnerja si sam izbiraš.. pa se še vedno zgodi, da se skregaš al pa zgubiš skupne interese al si pa pač nimaš več kaj povedat... in pač, se nehaš družit...
družinskih članov si pa niti izbiraš ne po kakšni logiki bi pol morali biti vsi prijatelji in se štekat in imet radi...

[zalostna10]

Mantis, ne sedim v kotu in tuhtam. Veliko dela imam, čeprav nisem v službi. Kmetija, skrb za ostarele, varuška... Ne bom rekla, da me za hčer ne skrbi. Vsak dan se slišiva, si zaupava, se imava radi. Vem, da je srečna!
Sina sem res vzgajala, tako, da sem ga spodbujala, naj se postavi zase, saj je bil zelo drobcen in vsaka stvar ga je hudo prizadela. Kaj naj bi sprožil kratek stik med njima?! Ko je dobil drugo partnerko, je postala njegova mala nečakinja odveč (prej jo je imel rad), ker nista bila več v središču pozornosti. Pika na i pa je bil grob pogovor med njima, kjer je hčerka zahtevala bolj ljubeč odnos do naju z možem.

[Pinka]

Pa še komentar na tole.

Se vama vidi, da nista materi, kaksne se znebita. Tud jaz nism, a opazujem iz okolja in si dam dopovedat ter poslusam, kar mi je ena taka trpeca mati nekoc povedala.

Za vsako mater je nekaj res hudega na svetu, ce so si njeni otroci med sabo sovrazniki. Pa naj bo egocentricna ali pa ne.

In še dejstvo : nobena mati ni prav nic egocentricna ter zaradi svoje bolecine kao navajena na, po njenih predstavah ukrojeni svet v primeru, ko od svojih najblizjih, od svojih dveh 'zlatih', ki sta vendar njena kri, glede na njen polozaj roditeljice popolnoma upraviceno pricakuje, da bi si bili otroci med sabo dobri. Pricakovanje matere na razumevanje med otroci je najbolj normalno. Je znacilno za matere.
Dva otroka, oba njene krvi, njena najblizja, oba ima rada, obema zeli vse najboljse. To ni 'kr en'.

Marsikaj je za nekoga normalno za drugega....vsak človek nosi v sebi svojo resnico...
Tudi meni se zdi normalno razumevanje med družinskimi člani in si tega v življenju tudi zelo močno želim samo kaj ko so želje eno realnost pa nekaj drugega.
Egocentričnosti pa niti omenila nisem.