258 komentarjev na to temo

[Marsa]

Meni ne.
Meni sta po sportnih dosezkih obe carici.
Osebno ju pa ne poznam, iz videnega pa mi je Petra bolj simpaticna kot Tina.
Res pa je da ne spremljam tolk Petrinih disciplin (so mi blizje Tinine), tako da morda cesa nisem opazila oz. nimam vseh infotov (recimo zadnjic je dal Free al kdo link z naslovom Petra Majdic cheats al nekaj takega, pa sicer nisem uspela tolk razbrat iz tistega posnetka, ampak kolikor je bilo meni videti, res ni izpadlo prevec fer oz. bi lahko bilo vzeto kot namerno onemogocanje).
Ampak ni mi vsec, da se vsi na nekoga spravljajo, nekoga pa malikujejo.

Pa se butast se mi zdi, ker sem skoraj prpericana, da ce bi se petra odlocila in NE bi tekla, da bi prav te iste, ki jih zdaj tolk moti, tudi v tem primeru motilo/-a (bi pa rekli: ustrasila se je, pusi, ni dovolj borbena itd.)

[tantra]

Tina Maze utegne smučat za Italijo
V kolker ne bo primerno cekina na SZS, ... zanjo. ...
Funkcionarji trpajo sejnine, ... v žepe. Športniki dobivajo drobtine. ...
http://www.pozarepor...;novicaID=14913

[Marsa]

spomni se na svoje mnenje v temi o Kozmusu...

[tantra]

+1 [enakega mnenja]

Bravo Tina

[tantra]

Tina je Legenda.
Borec, ki se ne bo dala zlomit,

kot se je M. Svet, ki je razočarana
pustila smučarijo. Mateja osvajala kolajne,
dobivala drobiž. Drugi pa služili na njen račun.

Tina te igre igrala NE bo. ...

! V te 2 srebrni kolajni je vloženih 7 let dela, kot je
povedala Tina sama. ...

[Marsa]

bolj cenijo neko bronasto kolajno pridobljeno na nešporten način od dveh srebrnih.

a res se ti zdi, da bolj?
meni se ne zdi.
morda se pa vec govori, kar je po eni strani tudi logicno, saj je bilo to v sirsem smislu (za svet) zanimivejse.

Jaz ji dam tud prav, v bistvu.
Normalno - njena odlocitev; zakaj ne bi bila prava?
Ona ze ve. In dejansko je ful tega balasta pri sportu - recimo v obliki odvecnega folka, raznih funkiconarjev, ki se hranijo dozivotno, za sportnike pa potem nic ne ostane! - ravno zanje, ki so point vsega tega!!!.... to se tudi meni zdi nezaslisano in jasno pozdravljam vsako odlocitev posameznika, da se odloci in postopa drugace, zanj Prav!

Ni bil to moj point - samo spomnila sem te na tvoje stalisce, da malo razmislis, objektivno, ce ne gre samo za to, ker ti gre nekdo na zivce, da imas tako negativno mnenje.

Btw, Tina je dosegla veliko vec (oba sta pac olimpijska odlicneza), poleg tega v disciplinah, kjer je xxxkrat vecja konkurenca, tako da to v bistvu itak ni primerljivo.
samo pac spomnila sem te.

[butl]

pa kaj čem vam govort, sej o športu pojma nimate.

Maš prou. Ni treba.

[free]

... kakšen je motiv in razlog za to početje?

No, tole je pa del odgovora na vprasanje, ki ga je podala iknee.
Torej iz cesa pravzaprav prihaja cascenje idolov.... in kako "kruta" je posledicno selekcija ljudi.

..Ampak ni mi vsec, da se vsi na nekoga spravljajo, nekoga pa malikujejo.

Pa se butast se mi zdi, ker sem skoraj prpericana, da ce bi se petra odlocila in NE bi tekla, da bi prav te iste, ki jih zdaj tolk moti, tudi v tem primeru motilo/-a (bi pa rekli: ustrasila se je, pusi, ni dovolj borbena itd.)

[free]

Nic ni brezveze.

Super, potemtakem bi nekateri tule dobili ze skoraj zlato medaljo!
Carji!

...dobivala drobiž. Drugi pa služili na njen račun.

! V te 2 srebrni kolajni je vloženih 7 let dela, kot je
povedala Tina sama. ...

Meni tudi ne.
Vseeno so iskreni navijaci.

Da. Zivimo v svetu, kjer brez promocije ni nic. Lahko izmumimo najboljsi avto na svetu, pa prav nic ne pomaga, ce zanj nihce ne ve. Masa = denar = politika.

Me pa zanima, ce bi Tina tut po takem padcu kot Petra, tekmovala?

(PS: Zdej sem hotel napisat, ce bi se naprej igrala igro, pa sem se spomnil, da je bolj primeren izraz tekmovala Mislm, da to dosti pove! )

meni se ne zdi.

In dejansko je ful tega balasta pri sportu - recimo v obliki odvecnega folka, raznih funkiconarjev, ki se hranijo dozivotno, za sportnike pa potem nic ne ostane! - ravno zanje, ki so point vsega tega!!!....

[free]

Tina Maze dosega najboljše rezultate, ko je zaljubljena

[Marsa]

a ves da sem bila prav pozorna, Porny, ko sem videla po tv ta sprejem.
sem se spomnila nate, ki si se jezil, kako da je Petrina medalja cisto zasencila Tinini.
No res je bila povsem v prvem planu na Presercu, da je bilo kar malo odstekano.
Res je sicer, da Tine ni bilo (ker je bila ze na pripravah za tekme sp), a vseeno se mi zdi, da je bilo opazno, da je bila Petra bolj v prvem planu.

No je pa res, da ze sama to ugotavlja in pravi da se bo mal umaknila (logicno).

Sicer je pa podarjenih 5000€ podarila v dobrodelne namene.

[zalaya]

Kolker sem jaz sledila, je imela Tina sprejem na Prešercu v nedeljo in je bil namenjen samo njej.

Ne prisegam, a se mi zdi da je bilo tako.

[Marsa]

ja je bil sprejem speshl za Tino.

No vseeno se mi je zdelo, da je bila Petra mal pretirano malikovana...
saj so bili tudi drugi sportniki, ki so tudi dosegli dobre rezultate, pa so bolj al manj tam *statirali*.

No glavno da so vsi funkcionarji bili zraven.
Folk pa kar ploskal pa skandiral - vsem.

[free]

Meni je vse tole precej velika burleska

http://www.rtvslo.si...224890#comments

Sem enakega mnenja.
Ljudej se vedno potrebujejo "kruha in iger". Ocitno celo vedno bolj.
In ce se ponovim:
Torej iz cesa pravzaprav prihaja cascenje idolov.... in kako "kruta" je posledicno selekcija ljudi. - Ni pomemben, ni dobil medalje, ker je bil slabsi za 19 stotink sekunde
In to sodijo tisti, ki so pol zivljenja "zabluzili" - sodijo nekoga po nekaj stotinkah
Cist sem kriticen

No vseeno se mi je zdelo, da je bila Petra mal pretirano malikovana...
saj so bili tudi drugi sportniki, ki so tudi dosegli dobre rezultate, pa so bolj al manj tam *statirali*.

[Iknee]

To se mi zdi dobra priložnost za par vprašanj o tem, kako funcionira ta družba, kakšne so vrednote, koga častimo in zakaj? Pa da ne bo nesporazuma, jaz Majdičeve niti slučajno ne obsojam, njeni motivi in njena dejanja so njena osebna stvar, dokler s tem ne posega v življenja drugih ljudi. Je že potrebovala ravno to izkušnjo v svojem osebnem zorenju in je to popolnoma o.k. - v tem pogledu je preizkušanje mej svoje psihe in telesa lahko za nekoga zelo dragoceno. Kako je to postavljeno v družbeni kontekst, pa je stvar družbe, ki med drugim vpliva tudi na naše - moje tvoje .... otroke. V tem smislu se mi zdi pa dobro kakšno reči in se ne kar slepo pridružiti množici, ki prav tako slepo časti svoje idole. Biti pripravljen tvegati svoje zdravje ali celo življenje za kolajno, postavlja vprašanje, kaj je več vredno: zdravje in življenje ali kolajna? Če je kolajna na prvem mestu, je to gladiatorstvo in ne človeška vrednota, kjer je na prvem mestu humanost - dobrobit človeka in družbe. Marsa je postavila hipotetično vprašanje, kaj bi bilo, če bi Petra zaradi poškodbe zavrnila nastop? Jaz pa vprašam, kaj bi bilo, če bi zaradi pnevmotoraksa umrla (kar bi se čisto lahko zgodilo - izkušen specialist športne medicine mi je rekel, da se je tveganje za pnevmotoraks zelo povečevalo - še en krog bi se zelo verjetno končal drugače)? Kdo bi kaj imel od njene smrti? Kako drugače je to pri ljudeh, ki svoje zdravje in življenje tvegajo zato, da rešijo ali podprejo življenja drugih ljudi! A jih nihče ne časti tako, kot zdaj častijo Majdičevo! Gre pravzaprav za to, da je ta družba precej narcisoidno naravnana - junaki so tisti, ki nekaj dosegajo zase, ne tisti, ki delujejo v dobro celotne skupnosti.

[Boudika]

Ja, mislim, da je treba zadevo malce bolje osvetliti. Kar se tiče krutosti, ekstremne tekmovalnosti in skomercializiranosti športa, mislim, da se večina nas strinja, da je v tem veliko zgrešenih vrednot. Mene recimo zelo moti to, kar je že Free napisal, da publika pozabi ali popljuva športnika v hipu, ko ne zadovoljuje več njenih potreb po stopničkah in kolajnah. V tem smislu so za publiko športniki neke vrste objekti. Tudi Tino Maze so že pljuvali, čeprav smo vsi vedeli, da je odlična športnica. Ampak športnik je pač vržen v ta sistem. Predstavljam si nekoga, ki ga navdušuje šport od malega, ki rad trenira, ki dosega vrhunske rezultate in se znotraj tega sistema mora nekako prilagoditi. Mislim, da je tu treba razumeti Petro Majdič s človeškega vidika - da je vložila ogromno napora in dela v doseganje rezultatov in da se pač ni želela predati. Skrajno nepošteno pa se mi zdi zdaj celotno problematiko vrednot v športu preložiti na ramena Majdičeve in jo demonizirati. To je lajšanje lastnih frustracij.

Sam šport je zame nekaj pozitivnega. Problem je v tem, da se tudi v šport tihotapi destruktivnost in pomanjkanje človečnosti, ki žal dominira naši kulturi. To značilno primerjanje, ki ga je naredil Porny med Tino Maze in Petro Majdič, mi ni blizu. O ostalih športnikih, ki so tudi nastopili pa se v bistvu sploh ne govori. V bistvu nas naša kultura uči diskriminatornega gledanja - da ne spremljamo celostno razvoja športnikov, ampak jih vedno pogojujemo z nekimi kriteriji, ki smo jih sami postavili - ali jih zadovoljijo ali jih pa izločimo. Tako kot na vseh ostalih področjih.

[free]

Veckrat zaradi lastnih furstracij, ki se kanalizirajo prek nekih vrhunskih sportnikov.

...Gre pravzaprav za to, da je ta družba precej narcisoidno naravnana - junaki so tisti, ki nekaj dosegajo zase, ne tisti, ki delujejo v dobro celotne skupnosti.

[free]

No, tocno tako nisem napisal! Napisal sem, da je clovek krut v cascenju, saj casti nekoga, ki ima medaljo, drugega pa ne, ceprav je razlika v dejanskem uspehu minimalna, merjena celo v stotinkah. Sam pa ob tem ni sposoben dvignit se izpred tv zaslona, ki mu je zivljenjski cilj in visek njegove zivljenjske ucinkovitosti; ce pretiravam v dramaticnosti. Se tebi ne zdi tako?
Ce je sportnik vrzen v ta sistem to (zame) ni opravicilo. Je pac igra, ki jo kot gledalci sprejmemo ali ne.
Se pa povsem strinjam, da celotno problematiko ni primerno prelozit na ramena Petre. In mislim da tega nihce ne pocne, saj se o tem ze dalj casa govori; a morda pac ne tako zelo javno (ker to ustreza medijem in sistemu). Je pa zadeva lahko podobna kot pri bulmastifih recimo, ko okoliscina sprozi val razmisljanja, se premakne iz samoumevne, sprejemljive in zafiksirane tocke v razmisljanje in morda celo premik zavesti, v tem, da pa so morda neke meje zdrave pameti presezene.
Namrec logicno in povem naravno vprasanje, ki se gledalcu ob tako extremnih doseznkih porajajo je: DO KAM, bomo/bodo sli!? In tem urecem hvalabogu, namrec ravno o tem se premalo pise in premalo sprasuje! Zakaj ze?
Sportnik ima vedno izbiro kot tudi glasbenik recimo. Ali zeli postati vrhunski in se soociti s sistemom, ki mu je ponujen, ali pa to pocne za svoje veselje in pac brez slavopevov in masovne podpore. Ceprav ni nujno da brez zadovoljive podpore.

Da. Full si dobro napisala drugi odstavek! In to je tudi point moje kritike.

Ja, mislim, da je treba zadevo malce bolje osvetliti. Kar se tiče krutosti, ekstremne tekmovalnosti in skomercializiranosti športa, mislim, da se večina nas strinja, da je v tem veliko zgrešenih vrednot. Mene recimo zelo moti to, kar je že Free napisal, da publika pozabi ali popljuva športnika v hipu, ko ne zadovoljuje več njenih potreb po stopničkah in kolajnah. V tem smislu so za publiko športniki neke vrste objekti. Tudi Tino Maze so že pljuvali, čeprav smo vsi vedeli, da je odlična športnica. Ampak športnik je pač vržen v ta sistem. Predstavljam si nekoga, ki ga navdušuje šport od malega, ki rad trenira, ki dosega vrhunske rezultate in se znotraj tega sistema mora nekako prilagoditi. Mislim, da je tu treba razumeti Petro Majdič s človeškega vidika - da je vložila ogromno napora in dela v doseganje rezultatov in da se pač ni želela predati. Skrajno nepošteno pa se mi zdi zdaj celotno problematiko vrednot v športu preložiti na ramena Majdičeve in jo demonizirati. To je lajšanje lastnih frustracij.

Sam šport je zame nekaj pozitivnega. Problem je v tem, da se tudi v šport tihotapi destruktivnost in pomanjkanje človečnosti, ki žal dominira naši kulturi. To značilno primerjanje, ki ga je naredil Porny med Tino Maze in Petro Majdič, mi ni blizu. O ostalih športnikih, ki so tudi nastopili pa se v bistvu sploh ne govori. V bistvu nas naša kultura uči diskriminatornega gledanja - da ne spremljamo celostno razvoja športnikov, ampak jih vedno pogojujemo z nekimi kriteriji, ki smo jih sami postavili - ali jih zadovoljijo ali jih pa izločimo. Tako kot na vseh ostalih področjih.

[Marsa]

Boudika, se popolnoma strinjam, zelo dober post!

[nataly]

Edina sreča torej, da ni bilo več medalj.
in bog ne daj, da bi bila katera zlata, ker pol bi bilo ziher vse narobe.

[free]

No, sej strokovnjaki in tisti ki sodelujejo to vedo, samo ljudje kaj dosti ne. Smo nekak "cudni" vecina custva in podpore se usmeri v cascenje "medaljonov" Ni fer glih. In potem cele genareacije otrok sanjajo in castijo uspeh nekaterih. Vspodbudno ali ne, je vprasanje?
Sicer pa kdo pa je rekel da bo, fer! Ce se je sportnik odlocu it po poti slave, je vedel v kaj se podaja. V gladatorsko ne fer sceno, ki pa ima sicer tudi svoje dobre plati kot mnogoe tega kar smo ustvarili.
Je pa vprasanje koliko je v tem se sploh ostalo "dobrega" in zdrave pameti, ce sport nima prvotnega namena vec.
In se seveda vprasamo kaj je prvotni namen sporta? Namrec, ali lahko recemo da razumemo sport, ce ne vemo kaj je njegov prvotni namen, hkrati pa s tega ne drzimo v vecini izvedbene prakse?

Ze res da ima vse svoje prednosti in slabosti, a kot ekonomija in potrosnistvo se zazirata v moralo cloveka, se zdi da se enako ali se bolj zazirata v sport in tisto kar je od njega ostalo.
Dramatiziram ja, samo malo bolj dramaticno je vseeno to, da se model seseje 120km/h med tem, ko ga mnozica vspodbuja.

Zdruzevanje, povezovanje narodov, ljudi in s tem pridodati boljsi in vecji stabilnosti miru med narodu in v svetu. To je namen v sirsem smislu.
In kljub temu, da se to poudarja, v ljudeh morda premalo prevladuje tega duha med ljudmi, kot nasprotno prevladuje selekcioniranje. Selektivnost pa na nek nacin ubija duha in pravi pomen sporta, kljub temu da se na prvo zogo kaze ravno obratno, v vspodbujanju favoritov.
Koliko je v tem resnice, kljub mojemu dramatiziranju?
In deloma sem tudi zato spraseval kaj je tisto, kar nas zene selekcionirati, navijati, se istovetiti?
Ali je tako kot je ravno zato, ker se nismo dovolj sprasevali o tem in se morda zgledovali zgolj po uspehih?

In ce so osnovne moralne vrednote, ki so bile postavljenje kot osnova nekih iger neupostevane, ali pa ce jih je cas povozil, da ne sovpadajo vec z zavestjo, spoznanjem in potrebami ljudi, je morda cas, da se tudi to spremeni in prilagodi.

Trenutek zadovoljstva, moci in samopomembnosti (ali kot pravi iknee narcisoidnosti) ker je sonarodnjak zmagal.
Nekomu potrebno kot voda in kruh, je njegovo vodilo udelezbe v prostoru in druzbi, drugim pa zgolj skoraj prerasla iluzija.
Sam vem, da sem vedno rajsi bil udelezen kakor gledal. Ker mi je bilo butast gledat in ob tem nic ne pocet nekak. Ali pa moj ego ni hotel biti zgolj spremljevalec.
Na nekem nivoju razumevanja je morda pateticno, ko enkrat ugotovis, da ne mores biti vec "prvi".
V tej patetiki zacnes castiti druge in se dozivljat skozi njih in tako dozivljas sebe kot favorita.
A dejstvo je, da so to morda pravila zivljenja, zakoni bivanja. Energija vedno tece, ce ne das naprej, gre drugam. Ob tem pa moramo uciti vspodbujati, ljubiti in podpirati drug drugega, pa ceprav egoisticno samo najboljse, vedno s tem podpiramo tudi del sebe. Ze v tem se kaze koliko je "resnicna" podpora.
Tisti ki ljubi brezpogojno so mu itaq VSI favoriti, saj vpsodbujanje lahko razume kot privilegij in pa kot potrebo.

Cela zadeva ima moznih vec pogledov. Tako si clovek tudi naravno izbira tistega ki mu bo vzor.
Se proba istovetiti in poenotiti ter uciti zgolj od najboljsih. Vsaj kar se mladih tice.
Mislim pa, da je nekak precej razliek v umu mladega cloveka, ki tak vzor isce in si zeli predvsem sam udejstvovati, biti zraven, se povezovati, ali pa morda osebkom, ki se dozivlja zgolj samo se skozi druge ljudi.
Mora zalostno, a mislim da dejansko naravna selekcija znotraj clovestva.
En tak primer je lepo prikazan v filmu Billy Eliot.

Ce malo povezem nekatere teme tule ne forumu... opazim po eni strani se v medijih ne poudarja skoraj ni pozitivnega. Politika in gospodarstvo in njeni akterji so konstantno delezni predvsem kritike. To je postala konstanta zaradi katere se prezivlja morda vecina medijev. Na nagativnosti in celim kupom tudi namisljenih problemov. Redko se pise ali napsie, da se je nek minister dobro odlocil za skupno dobro, ker je izgleda to kar samoumevno narodu.
Sportni dosezki (predvsem tisti vrhunski) so redki, ki bolj izstopajo iz te verige vrascenega kriticizma, ki se med narodom siri kot kuga. Ljudje se skoraj ne znajo vec pogovarjat kaj drugega kot problemih, politiki ipd. Ce pa ze koga hvalijo, so to predvsem "medaljoni".
- A ne kaze vse to kako zelo zahtevni in prekriticni smo do sebe in drugih?

Ta kriticizem pa je lahko plod tudi lastne resnicne neangaziranosti, ne vspodbude in apatije s tem nekreativnosti znotraj nas samih. Verovati v nic in zgolj temacno prihodnost. Ukvarjati se zgolj s pravaki in neprvaki - s skrajnostmi in dualnostjo znotraj nas samih! Locevanjem med dobrimi in slabimi.
Kdor ustvarja ponavadi zna tudi podpirati druge! Veruje, ima namen, smisel, cilj in energijo.
Kdor ne, pa malikuje tiste ki so uspesni in bi zanje dal vse, da bi bil le kancek te svetlobe, te kreatorjeve ustvarjalne energije, del tistih, ki imajo "jajca" prevzet odgovornost in stat za svojo resnico.

[The Dude]

Dobro pišete.

Po mojem mnenju je večinoma ljudem že tako jasno, da je vrhunski šport nezdrav in da gre v prevelike skrajnosti. Tudi sam bolj zagovarjam rekreativni šport. Spomnim se kitajskega zdravnika, ki je enkrat povedal približno takole: "Po športni aktivnosti se moraš počutiti bolje, kot pred njo. Če si (pre)utrujen, si pretiraval." Po njegovem je šport namenjem temu, da je telo bolj zdravo, bolj pretočno.

Potrošništvo in tekmovalnost na vsakem koraku. Ali je tekmovalnost zgrešena? Po moje tekmovalnost že v osnovi naredi prepad med posameznikom in družbo.

[tantra]

"Tina Maze, ki je na olimpijskih igrah v Kanadi osvojila dve srebrni medalji
in se vpisala v slovensko športno zgodovino, ni nastopila na smuku za svetovni pokal
alpskih smučark v švicarski Crans Montani, ker "zaradi pritiskov, ki jih ekipa doživlja v zadnjem času,
ni bila osredotočena na težak in zahteven smuk."

"Tone Vogrinec se je šel najprej 'mirovnika',
potem pa medijem govori neresnice o stvareh, ki ga ne zadevajo. ..."

"Moja prioriteta so nastopi v svetovnem pokalu, a se vodilni v SZS tega ne zavedajo
in hočejo reševati probleme že sedaj, ko sezona še poteka ter na najrazličnejše načine pritiskajo na medije.
To se mi ne zdi pošteno, šele po koncu sezone bomo videli, kako bomo ukrepali naprej," je povedala Mazejeva
in dodala: "Ves čas smo pod stresom in že zaradi tega bi si več spoštovanja zaslužili tudi od vodilnih SZS,
ki dajejo neprimerne izjave in odgovarjajo v našem imenu, pa čeprav s tem nimajo nič."

"Tone Vogrinec, vodja slovenske olimpijske odprave v Vancouvru in dolgoletni direktor slovenskih
alpskih reprezentanc, je presenečen in razočaran nad izjavami Tine Maze ter njenega trenerja
Andree Massija.

"Pri dogovorih med SZS in njeno ekipo nisem nikoli sodeloval. Pri nesporazumih s SZS,
ki so nastali predvsem in samo zaradi pomanjkanja denarja in se vlečejo že drugo leto,
sem bil do današnjega dne pripravljen pomagati in odnose urediti v obojestransko zadovoljstvo.

Po današnji izjavi Tine Maze in Andree Massija, trenerja dokončno odstopam
od vsakih nadaljnjih aktivnosti," je dejal Vogrinec."
http://slowwwenia.en....asp?ClID=44019

Tina Srečno v Italiji, ...
V kolker Zate v Slo ne bo, kot mora biti. ...

[free]

Menda je postopek prehoda v drugo drzavo precej tezek in ga mora odobriti komisija, ki to vedno manj rada pocne.

[zalaya]

Da, res zanimivo branje, ki da misliti.

Po drugi strani je pa tako. Življenje nas postavlja pred naloge, ki jih hočemo nočemo moramo izpolniti. To so tekme s samim seboj, s sistemom, delodajalci, družino, okoljem.... Nihče nas ne vpraša bi ali ne bi... Moraš! Dostikrat za ceno zdravja, brez nagrad in priznanj. Na koncu ostaneš brez vsega... brez dostojanstva, denarja, zdravja, suženj časa in sistema, največkrat prepuščen sam sebi, propadel zaradi razočaranja nad samim seboj, družbo, državo in življenejm.

Takole "junaštvo", pa če je še tako vprašljivo in na nek način nerazumno, ti vlije upanje in vzpodbudo, da se lažje soočiš z nalogami in bremeni, ki jih moraš razrešit. Daje ti moč in upanje, da je mogoče tudi zmagati v že čisto izgubljeni bitki.

Petra se je odločila, da se ne preda, da doseže to za kar je garala 20 in več let. In zmogla, zmagala. Takrat definitvno ni razmišljala kaj vse se ji lahko zgodi. Takšno je pač življenje, postavi te pred dejstvo, da se moraš, največkrat v hipu odločit, kako boš ukrepal in o posledicah nimaš časa v tistem trenutku razmišljat. Odločitev je hipna, nagonska. In prav to nam mnogokrat reši "celo kožo".

Vse skupaj je dvorezen meč. Pa kakorkoli bi se že odločila, bi bili komentarji. Sedaj so takšni, v nasprotnem primeru bi bili pa drugačni. Žal. Nikoli se ne da vsem usteči. Nihče! Niti sodobni junaki ne!