Gospod predsednik Pahor!
Kar nekaj časa sem kolebala, ali naj vam sploh pišem, toda ... če bom molčala, vam kaj kmalu utegnem postati podobna, tega pa ne želim.
Pa naj začnem tako ...
Kaj se je zgodilo z vami, gospod predsednik Pahor?
Kje je tisti Borut Pahor, ki je še kako znal udariti po mizi, pokazati odločnost, načelnost, odvreči telovnik, zavihati rokave srajce, dopustiti celo, da se mu lasje razmršijo, ko je z vso vnemo, prepoten, zagovarjal svoje stališče?
Taki, gospod predsednik Pahor, ste nas prepričali, da smo vam zaupali mesto, na katerem ste zdaj že drugi mandat. Seveda v prepričanju, da boste tudi ostali taki, v resnici pa ste se nenadoma prelevili v, pa mi nikarte ne zamerite, prispodoba je spoštljiva, angleško kraljico; ravno tako kot ona ste postali ujetnik nekega protokola, medtem ko država, katere predsednik ste, pred vašimi očmi umira.
Ste res zamrznili v času ali se za protokolarnimi pravili samo skrivate? Ker vas je strah pogroma, ki bi ga bili deležni, če bi povedali, kaj je prav in kaj ne?
Gospod predsednik Pahor, še gospa Benedeti, ki velja za ikono protokola, je stopila naprej, se izpostavila, pa je res velika dama, vsaj v mojih očeh, in dala jasno vedeti, da si vsega pač ne smemo več dovoliti. Da ne smemo gledati stran in se pretvarjati, da bo minilo samo od sebe. Ali, še huje, pretvarjati se, da se sploh ne dogaja.
Gospod predsednik Pahor, to ni otroško igrišče in politiki ne igrajo igre Med dvema ognjema. Žal. Četudi bi bilo doti bolje, če bi jih enkrat tedensko res spustili v telovadnico in jim dovolili, da si dajo duška.
Toda v igri - ta del, da gre za igro, je, žal, kar resničen - je mnogo, mnogo več. Na eni strani imamo agresivno (ne v fizični obliki - še) strujo, ki skuša v kratkem času vsiliti Sloveniji in Slovencem neko drugačno ureditev, ki bo temeljila na njihovi viziji. Vse lepo in prav, do svoje vizije imajo vsekakor pravico, tega jim nihče ne oporeka, a zavedati se moramo, da živijo v Sloveniji ti in ti (kot pravi pesem), torej morajo biti pomembne odločitve sprejete v konsenzu, torej po volji vseh ljudi in ne le peščice. In če vlada meni, da je njihova vizija prava, imajo vedno to možnost preveriti s preprostim vzvodom, ki mu pravimo referendum, kajne?
Seveda na to niso pripravljeni, kajti realnosti, ki močno postavlja pod vprašaj mnoge njihove smernice, se še kako dobro zavedajo. Zato so sprožili pravo malo vojno v tej naši ljubi domovini. Vojno za spremembe. V kateri igrajo izjemno agresivno vlogo. Na vseh področjih, kjer je le mogoče. V medijih. V zakonodaji. V šolstvu. V kulturi. V vojski. In to sleherni dan. Ljudje niti slediti ne moremo več vsem njihovim ofenzivam. To njihovo početje - seveda pod krinko korone, včasih pa tudi to ne več - je podobno vojnemu jurišu: napasti z vseh strani; kar uspe spraviti na drugo stran, se pač spravi, ostalo pa - morda v naslednjem poskusu. Seveda je vse podkrepljeno tudi s sila agresivno, neprijetno retoriko, tako da se tisti, šibkejši, raje ne spustijo z njimi v pregovarjanje, saj uporabljajo besednjak posebne stopnje vulgarnosti, da o povsem neprikritih grožnjah niti ne govorim.
V isti sapi pa so na moč občutljivi na televizijske postaje, ki si prizadevajo ohraniti količkaj politične korektnosti - polna usta so jih obtožb, kako RTV in POP tolčeta po njih, ubožcih, čeprav je prav RTV tista televizija, ki namenja največ ur pluralizmu interesov, medtem ko se na TV3 in NOVA24 TV dogaja, kar pač se - naj rečem le, da so sinonim za politično nekorektnost.
Vi, gospod predsednik Pahor, pa le molčite. Se nasmihate in nas pozivate k strpnosti. V protokolarno neoporečni drži. Ne vem, ali vam preprosto ni mar za vse več prestrašenih - pa ne zaradi korone - ljudi, ki trepetajo tako za svojo prihodnost kot tudi za prihodnost svojih otrok? Kakor tudi za vse več tudi onih, ki jim je vsega tega, kar se dogaja, dovolj?
Se vam res zdi, da se stvari ne približujejo - naglo, prenaglo - vrelišču?
Se vam retorika - če vzamem samo primer - našega PV zdi v kateri koli obliki sprejemljiva? Ali menite, da s svojo 'korektno' držo pač uravnovesite njegovo nekorektno početje in je zato pod črto vse lepo in prav?
Koliko spomenikov NOB bo moralo še pasti, koliko koč biti zažganih?
Koliko molovok bo še priletelo skozi okna?
Koliko kvizov 'nove zgodovine' bo še potrebnih?
Koliko enačenja herojev NOB z vojnimi zločinci?
Koliko teptanja državljanskih pravic?
Koliko posmeha, žaljivk, groženj zaradi z ustavo zagotovljenega izražanja mnenja?
Koliko norčevanja iz Ustavnega sodišča?
Koliko zemljevidov Višegrada, v resnici pa Velike Madžarske, h kateri je pripojena tudi Slovenija, s komentarjem ' We have a dream', bo še delil naš PV?
Koliko 'dopustne' rasne raznolikosti bo še reklamirane?
Koliko dvojnih meril za državljane boste še prezrli? V zaprtju države so verniki v cerkvi deležni opomina, dijaki pa kazni? Res lepo!
Koliko ... lahko bi naštevala v nedogled, toliko neprimernosti se dogaja.
Kaj se mora še zgoditi, da boste razumeli, da je že davno napočil čas, v katerem Slovenci POTREBUJEMO PREDSEDNIKA DRŽAVE, ki bo naš svetilnik, a nikakor ne v neki neopredeljeni, celo ponižni drži. Res ne razumete, da s to 'neopredeljenostjo' PRITRJUJETE AGRESIJI dela prebivalstva na drugi, večinski del? Ker s tem, da vas pač ne zmoti, sporočate, da vsi ti napadi pravzaprav niso NIČ STRAŠNEGA.
Ste res sprejeli to častno, a tudi odgovorno funkcijo zato, da vas zdaj vidimo bistveno drugače kot takrat, ko smo vam namenili glas?
Boste res zaključili dolgo in uspešno politično kariero kot človek brez mnenja, glasu, besede? Kot predsednik, ki je pustil na cedilu veliko večino Slovencev in Slovenijo? Menite, da bi predsedniki pred vami ravnali tako, kot ravnate vi, ali bi premogli to zrelost in storili, kar je storiti moč, da se ustavi to norijo? Odgovor je kot na dlani!
Kot največji absurd, pravzaprav celo udarec z vaše strani pa sama, in verjetno nisem edina, doživljam stališče, da 'si moramo vsi prizadevati za mir' v že tako napetih časih.
Gospod predsednik Pahor, saj smo mirni, veste! Še presneto mirni!
Kdo je kriv za te napetosti?
Lahko pogledate resnici v oči?
Kdo spodbuja razdor?
Kdo spodbuja sovraštvo?
Sovražni govor?
Nestrpnost?
Kdo je V VEČINI (no bom zapisala v celoti, čeravno se ne bi prav dosti zmotila) kriv za trenutno stanje?
In zdaj vi želite, naj ljudje samo mirno opazujemo dogajanje, medtem ko nas trenutna politika potiska tja, od koder se bomo rez težko izkopali?
V resnično, otipljivo nevarnost!
Polagate nam na dušo, naj bomo strpni. Prosim? Mi?
RES NE VIDITE, KAKO ZELO STRPNI SMO?
Veste, na ta način v resnici NISTE MEDIATOR, temveč PODPORNIK AGRESIJE.
Pomagate rušiti Slovenijo.
Namesto da bi s pokončno držo in jasno besedo dali vedeti, KAJ JE PRAV IN KAJ NE. Da bi bili kompas ljudem. V vseh pogledih. Da bi z lastnim zgledom pokazali, da nam ne sme biti vseeno, ker so napadene vrednote demokracije in zakonitosti.
Da bi bili tisto, kar je sklepati iz vašega naziva:
PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE.
Prosim, gospod predsednik Pahor, prebudite se!
Za nas, za naše otroke, prihodnje rodove.
Naj zapis zaključim z mislijo, s katero se boste morali, hočeš nočeš, strinjati:
Ako bi bila v tem trenutku na oblasti liberalnejša struja, bi govorili zgolj o zdravstveni krizi, o nestabilni oziroma že kar nevarni situaciji, v kateri se je znašla Slovenija, pa zagotovo ne, kajne?
P. S.
Vas, dragi prijatelji, pa prosim, da se vzdržite vulgarnih komentarjev, saj je to domena tiste strani, na katere dejanja opozarjamo!
Mislim da zgoraj napisano ne potrebuje dodatnega komentarja
