Za nemoteno delovanje te spletne strani uporabljamo piškotke. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z našo politiko piškotkov. Nadaljuj
Lunin net

Hitri skok na vsebino


Fotka

ARAGONIT


  • Prijavi se, če želiš komentirati
- - - - -
4 komentarjev na to temo

#1 fribrd

fribrd
  • NeČistZačetnik
  • Pip
  • Št. objav: 1

Objavljeno: 24. december 2002, 01:00

Pozdravljeni x:)x!

Ali mi zna kdo povedati kje nastaja tale kamen (aragonit).

Namreč, pred kratkim sem si ga nabavila, pa me je presenetil, ko sem ga očistila. .........opazila sem, da je v sredini najbrž glina ali kakšna druga snov barve terracotta, kristali pa so razporejeni tako, kot bi bili vtisnjeni okrog kroglice tesno drug ob drugem. In je bledo prozorne, rjave (terracotta)barve.
V knjigi pa sem zasledila popolnoma čist prozoren kristal.(čeprav piše, da je lahko tudi bel, bledorumen, itd.,.....................
Malo sem v dvomih, da mi morda niso prodali ponaredka..............največ zaradi "gline", ki sem jo opazila v sredini .....................

ALI MI ZNA KDO OBJASNIT ZA KAJ BI MOGOČE ŠLO?

LEP POZDRAV VSEM SKUPAJ!! x;)x

CAU

#2 nosorog

nosorog
  • Lunatik
  • Št. objav: 5 147

Objavljeno: 12. januar 2004, 18:03

Fribrd!

Ali odgovor po dobrem letu še velja?

- Aragonit je karbonat - tako kot kalcit, od katerega se razlikuje po pogojih nastanka in po kristalni zgradbi. Pri običajni temperaturi je obstojen, segret na 400 stopinj C pa preide v kalcit.
Nastaja pri ozko določenih fizikalnih pogojih. Izloča se le iz toplih vod (topla voda, ki vsebuje karbonat z majhno količino sulfatov), zato ga običajno najdemo ob toplig izvirih. Lahko se npr nalaga na grmičevje, ka popolnoma prekrije, les z leti izgine in dobimo aragonit nenavadne oblike, v katerem ob prelomu vidimo "cevke" - tam se je prej nahajal les, ki se je razgradil. Seveda se lahko "naloži" tudi na glino - tak primer je bil zgleda pri tebi.
Včasih se iz aragonita razvijejo tudi lepi "aragonitni ježki", poznamo še grahaste oblike aragonita itd. Pogosto vsebuje tudi sledi stroncija, svinca in cinka.
Iz aragonita, ki se nalaga v raznobarvnih plasteh, izdelujejo okrasne predmete in jih prodajajo pod imenom oniks ali aragonitni oniks - s pravim oniksom nima nobene zveze.

Učinki:

Na fizični ravni stabilizira pomanjkanje kalcija pri prehitri rasti otrok (eliksir, ki krepi tudi spomin, elastičnost medvretenčnih diskov, mišično aktivnost in blaži prebavne motnje).
Na višjih nivojih je kamen stabilizacije duhovnega razvoja - če ta poteka prehitro, te aragonit nekoliko prizemlji. x:Dx
http://tadej-pretner.com

Možni posledični izgredi so edini razlog, da poimensko ne navedem forumovca, ki ima železen zob!

#3 Marsa

Marsa
  • Uredništvo
  • Št. objav: 60 730

Objavljeno: 27. september 2005, 17:54

Hotla sem podat link na aragonit v Zdravju, pa ga ni - imas o njem tud kaj, Nos?
Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.
Picasso

#4 nosorog

nosorog
  • Lunatik
  • Št. objav: 5 147

Objavljeno: 28. september 2005, 10:48

<{POST_SNAPBACK}>Hotla sem podat link na aragonit v Zdravju, pa ga ni - imas o njem tud kaj,  Nos?


Seveda:

ARAGONIT
Rombični CaCO3
Pogoste primesi: Ba, Fe, Mn, Pb, Sr, Zn, H2O
Trdota: 3,5–4
Gostota: 2,94 g/cm3
Element: zemlja-voda

Aragonit je rombična modifikacija kalcijevega karbonata, ki je lahko brezbarven, bel, bledo rumen, rjav ... Rad tvori na videz heksagonalne trojčke, ki jih imenujemo aragonski stolpiči. Pojavlja se tudi v žarkastih, vlaknastih in kroglastih oblikah, v kraških jamah pa ga najdemo v obliki aragonitnih ježkov. Zelo lep ritmično obarvan aragonit so našli na Češkem. Formiran je lahko tudi kot siga, v železovih rudiščih pa se pojavlja v koralam podobni obliki, imenovani železov cvet. Je jasne razkolnosti, školjkastega loma in steklenega, na prelomu mastnega sijaja. Včasih je dobro prosojen, mnogo pogosteje pa moten in neprosojen. Za razliko od podobnega kalcita, ki ima enako formulo, se izloča le iz toplih vod z majhno vsebnostjo sulfatov. V kalcit preide pri 400 oC. Topen je v razredčeni HCl.

Izvor imena: Ime je dobil leta 1788 po španski pokrajini Aragoniji, oziroma po tamkajšnji reki Rio Aragon.

Nahajališča: Nemčija, Avstrija, Francija, Velika Britanija, Italija, Španija, Turčija, Češka, ZDA, Grenlandija, Peru, Japonska, Namibija. V Sloveniji je v raznih kamnolomih in rudnikih dokaj pogost.

Možnosti zamenjave: Zelo mu je podoben kalcit, včasih pa tudi dolomit in alabaster. Aragonit je trši in težji od kalcita, razlikujeta pa se tudi po kristalni zgradbi in pogojih nastanka. Polprozorne predmete, izdelane iz aragonita, večkrat prodajajo pod neustreznim komercialnim imenom oniks.

Ponaredki: Aragonit je izredno razširjen mineral, tako da ni nikakršne »potrebe« po ponarejanju.

Tradicionalna uporaba: Ni znana, a verjetno so ga zamenjevali s kalcitom, ki so ga uporabljali za krepitev moči magijskih obredov.

Uporaba danes: Na fizični ravni aragonit stabilizira prehiter razvoj otroka, povezan s pomanjkanjem kalcija. V ta namen uporabljamo v glavnem eliksir, ki krepi tudi mišično aktivnost, rast in elastičnost medvretenčnih diskov. Do neke mere pomaga tudi pri prebavnih motnjah.
Tudi na finoenergijski ravni velja aragonit za kamen stabilizacije duhovnega razvoja, če le-ta poteka prehitro. Njegova vibracija nas prizemlji, dela zbrane, tolerantne in mirne. Poleg eliksirjev ga uporabljamo tudi kot obesek ali ročni kamen.
http://tadej-pretner.com

Možni posledični izgredi so edini razlog, da poimensko ne navedem forumovca, ki ima železen zob!

#5 Marsa

Marsa
  • Uredništvo
  • Št. objav: 60 730

Objavljeno: 28. september 2005, 10:52

<{POST_SNAPBACK}>Seveda:

x8Dx xDDx

:palec:
Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.
Picasso




Uporabniki, ki si ogledujejo to temo (0)

Člani: 0 - Gosti: 0 - Skriti člani: 0