96 komentarjev na to temo

[Pujsita]

Jaz pač nisem med temi, ki bi dobrovoljno nastavljala faco in čakala kdaj me bo kdo mahnil.
Mislim, da imam napačno predstavo o brezpogojni ljubezni -tu naj ne bi bil prizadet ali to pomeni, da moraš kar naprej odpuščati, s časoma mi postane vseeno (imuna)....kar kdo reče....pa mislim, da je to pač ščit.

LP!

Meni v bistvu ni treba odpuščati, sprejela sem dejstvo, da vsak drugače reagira in da ima vsak pravico do svojega razmišljanja in ravnanja in potem pač sprejmeš osebo kakršna je - tprej sploh ne rabiš ničesar odpuščati.

Se pa bolj družim z osebami, s katerimi se bolje počutim (toliko pa sem egoistična).

Ja prav ta naša pisanost dela naš svet in naša življenja tako čudovit....

[Pujsita]

Želim si prinesti sreče v njegovo življenje, ljubezen, srečo, željo po življenju, želim mu dati občutek, da je ljubljen, cenjen, da mu zaupam, si želim njegove ljubezni, vzpodbude, naklonjenosti. Želim si, da bi mi zaupal, česa si želi, kaj ga osrečuje, kaj doživlja, kako se počuti. Želim si užiti ljubezen z njim, sanje in življenje.

Čutim, da ima on iste sanje. Želi si ljubiti in biti ljubljen. Želi si ljubezni, pravzaprav je je lačen, želi si biti zaupanja vreden mož in moški, pa se je po drugi strani boji. Strah ga je, strah odkleniti tolikokrat zaklenjeno srce in ponuditi svoj najranljivejši, že večkrat hudo ranjen del. Ponovno izpostaviti, tvegati ponovno hudo bolečino. Okrevanje pa je tako zelo dolgotrajno. Naučil se je živeti z nenehnimi razočaranji. Svoje bisvo pa je zaklenil s sedmimi ključavnicami in vseh sedem ključev skrbno poskril. Obdal jih je s trnjem. Če ga kdaj obide želja, da bi komu podaril prvi ključ, ga trnje opomni, da hudo tvega, usmeri ga nazaj v njegov svet.

Ona, ki ga tako zelo ljubi, ona je doumela, da je zaklenjen s tolikimi ključavnici. Ve, da je pot do neprecenljivega zaklada trnova, ve pa tudi, da ima na svoji strani svojega Angela, ki ji bo poslal vse kar potrebuje, da se prebije do tega dragocenega zaklada - najčistejše ljubezni, ljubezni ki bo bogato poplačala ves njen trud ter vse njegogovo trpljenje in obema pričarala nasmeh, ki ga lahko nariše le občutek nepopisne sreče.

[Ksenia]

janjak

[Pujsita]

Tole ni drugače nič kaj meni podoben tekst - način pisanja,... Sem pa odložila knjigo ene meni zelo ljube prijateljice - ki mi jo je podarila, pa sem takoj za tem tole napisala v svoj dnevnik....

[Marsa]

O..

[Marree]

[font=Geneva][color=purple]Želim si prinesti sreče v njegovo življenje, ljubezen, srečo, željo po življenju, želim mu dati občutek, da je ljubljen, cenjen, da mu zaupam, si želim njegove ljubezni, vzpodbude, naklonjenosti. Želim si, da bi mi zaupal, česa si želi, kaj ga osrečuje, kaj doživlja, kako se počuti. Želim si užiti ljubezen z njim, sanje in življenje.

.... zelo lep tekst te je prevzel, JanjaK. Tudi mojemu duhu je všeč.

Pa jaz?
Ali znam iskreno, brez občutka krivde sprejeti srečo v svojem življenju
Pa ljubezen ,
brez da bi pri tem premišljevala, če sem zdaj jaz komu kaj dolžna, .....
Znam sprejeti občutek, da sem ljubljena ,
ne da bi pri tem hudički kapljali z njihovimi, češ saj ti si pa tega ja ne zaslužiš.... ,
sam poglej se mal.... no
Znam sprejeti vrednost zaupanja ,
ne da bi tisti ta rogati vrtali z kdo pa misliš si ti, kaj se pa ti tuki greš ...
Znam sploh sprejemati vzpodbude (od kogar koli - od preljubega ali od prijateljev)
ne da bi ob tem občutila težo dolga.... in bi mi -i pihali vprašanja, no kaj boš pa ti zdaj vrnila
Si upam izraziti svoje želje brez kodiranja, svoje občutke brez kodiranja, ...
ne da bi tile me špikali in včasih vpili, včasih šepetali: dej nehi no - saj veš da bo narobe razumel, se ti bo smejal, boš vidla da se bo norca delu....
Si res iskreno želim z njim, sanje in življenje Si upam Si dovolim
Si ON želi užiti ljubezen z menoj in sanje z menoj in življenje z menoj


Zdaj v obdobju, ko se skušam osrediščit v svojem bistvu, s svojo notranjo močjo, s svojim Bogom se mi poraja vprašanje ali je potreba pa ščitu okoli srca ali je potreba pa ščitu okoli ega. Ali znamo potegniti tenko linijo in prepoznati kaj se z nami v resnici dogaja?

[tinka]

Se pa bolj druzˇim z osebami, s katerimi se bolje pocˇutim (toliko pa sem egoisticˇna).

janjaK, ne vem, ce bi temu lahko rekla egoizem...bi bila bolj mazohist, ce se ne bi!
mislim. je naravno, ne? tisit, ki so si vsec, skupaj pridejo.
tudi s to brezpogojno ljubeznijo se jaz tezko identificiram...mislim: kar se otrok tice, ja, drugace pa ne vem, ec bi sprejela ravno vsako stvar brezpogojno...se mi zdi, da se tekom casa in bolecih situacij, ki jih prezivljas pac dosti naucis, in zato sma od sebe postanes malo 'imun', vsaj: ne delas vedno istih napak ( ce se le da ), torej se ucis na novih, na katere se nisi neobcutljiv...
je pa res, da se skozi ljubezen vsi odpiramo, itak, pa sprejmes tudi stvari, ki jih ne podpiras, ali razumes...ker imas pac nekoga rad...
meni je to zelo lep obcutek, da naredim nekaj zaradi tega, ker drugemu to veliko pomeni...tako se da skoraj vse dopustit ( v mejah moje osebne normale, mojih norm )
lepota take ljubezni je zame v tem, da ves, zakaj to delas, pa da ne pricakujes povracila kot takega ( mogoce si to mislila z brezpogojno ljubeznijo...?)
ce bi pa samo dajala, pa nic dobivala, pa ne vem, ce bi bilo to pametno...da bi se clovek ves izcrpal, namesto, da bi zivel z ljudmi, ki tudi zate
poskrbijo...mislim, to je meni tanka meja, ker nisem nekdo, ki bi se pustil izkoriscat ljudem, ki me ne cenijo, po drugi strani pa mi ni tezko narest nevemkaj, ce se mi zdi, da nekdo to rabi, ali ce mi da vedet, da to rabi...kdaj potem postavis mejo...?
ce gledam v praksi, je to zelo odvisno od situacij, pa od ljudi, ker vcasih me ena stvar zelo malo energije stane, pa nekomu dosti pomeni, takrat sploh ne pomisljam, ampak, kadar bi nekdo rad od mene nekaj, kar mi je tezko, ali s cimer se ne strinjam...zna bit tezko...naporno!
potem se dlje odlocam, kaj bi....
vsekakor pa je s temi sciti pri meni tako, da sem zelo odprta, dokler me nekdo ne prizadane, potem postane pa scit zelo aktiven...mogoce prepozno, ampak mislim, da si vecina ljudi zasluzi moznost, vsaj enkrat!

[Pujsita]

Maree jaz mislim, da je tale ščitek okoli srca obramba, zavarovanje pred tveganjem, da bi te nekdo prizadel. te zadeve se dogajajo, dokler ljubiš na način da zahtevaš, pričakuješ. V tem primeru si lahko hitro prizadet, če se zadeve ne odvijajo tako kot si želiš.

Jaz sem se v zadnjem obdobju naučila predvsem tega, za kar sem videla nek dober vzor v praksi, še preden sem se začela sploh kaj z duhovnostjo ukvarjati, da dam zadeve, ko jih jaz želim in ne pričakujem ničesar v zameno, ker se jaz odločim podariti, ne zamenjati.

Mislim da je problem dosti ljudi v tem, da dvomijo vase, če so dovolj dobri, da jih nekdo ljubi in sprejema take kakršni so, potem si začnemo zadeve komplicirati, pa na koncu najbolj izgubi tisti, ki komplicira... Jaz sama ljubim ker ljubim jaz, ker so mi všeč lastnosti ljubljene osebe, njegove reakcije pa sprejemam take kakršne so. Na tak način, kot pravi Tinka, da lahko brezpogojno ljubi otroke. On ima svoje razloge za svoje reakcije, tako kot jaz za svoje, kaj je prav in kaj ni ? Tist osnovni minimum že želim, da je zveza sploh mogoče (ne bi imela ravno kakšnega svobodnega zakona), pa stroške si razdeliva v skladu z možnostmi, vse ostalo pa spoštujem in sprejemam - nisem bitje, ki bi obsojalo, kogarkoli, pa seveda vse je stvar dogovora.

Ko sem se jaz osvobodila take trgovske ljubezni in sem se naučila dajati, ko jaz želim, ne prodajati, me je to zelo zelo osvobodilo, postala sem srečnejša, rešila sem se dvomov, pričakovanj, zahtev, davljenja nekoga s svojimi zahtevami, razveselim se vsega kar od kogarkoli dobim (ne materialno, ostalo) - je njegov način izražanja. To sem naredila zase in verjetno posredno tudi zanj - predvidevam, da se bolje počuti, če ga ne bremenim z zahtevami. On pa še ni tako daleč, samo ga ne obsojam zarai tega, bo ko bo pripravljen, tudi jaz nisem na ukaz prišla na to točko.

[bigm]

Janja, ti si pa prehodila že kar lep kos poti!

[Marsa]

... Mislim da je problem dosti ljudi v tem, da dvomijo vase, če so dovolj dobri, da jih nekdo ljubi in sprejema take kakršni so, potem si začnemo zadeve komplicirati, pa na koncu najbolj izgubi tisti, ki komplicira... Jaz sama ljubim, ker ljubim jaz...

[Pujsita]

Janja, ti si pa prehodila že kar lep kos poti!

   

Ja, zdej k mam nove gojzarje

Predvidevam da tudi ti, ker razumeš take tekstke .

[mushi]

Mene pa neka taka vesoljna dobrota, ljubezen jezi. Jst je ne morem dajat, če grem s svojim početjem v minus. Mi jemlje energijo. Sem pač egoist. Včasih sem bila bolj nagnjena v to smer, z leti postajam čedalje bolj toga in res tam kjer pozitivizma ne prejemam nazaj tudi ne dajem svojega.
Ščit, se mi zdi da je potreben, za varovanje svojega miru.

[Marsa]

Mene pa neka taka vesoljna dobrota, ljubezen jezi. ...

Ampak v resnici pa tole ni cisto res, ves, Mushi...
Imas ti kar srce na pravem mestu in ti tudi posedujes tole 'vesoljno ljubezen', govoris pa v bistvu morda o necem drugem.

[mushi]

Ma ne Marsa, mislim tko, da bi bla jst dobra do takih ki do mene niso in tako... Ne zdej da mi mora en v rit lest pol pa jst preračunam al se splača z njim držat al ne...

[tinka]

Jaz sem se v zadnjem obdobju naucˇila predvsem tega, za kar sem videla nek dober vzor v praksi, sˇe preden sem se zacˇela sploh kaj z duhovnostjo ukvarjati, da dam zadeve, ko jih jaz zˇelim in ne pricˇakujem nicˇesar v zameno, ker se jaz odlocˇim podariti, ne zamenjati.

Mislim da je problem dosti ljudi v tem, da dvomijo vase, cˇe so dovolj dobri, da jih nekdo ljubi in sprejema take kakrsˇni so, potem si zacˇnemo zadeve komplicirati, pa na koncu najbolj izgubi tisti, ki komplicira... Jaz sama ljubim ker ljubim jaz, ker so mi vsˇecˇ lastnosti ljubljene osebe, njegove reakcije pa sprejemam take kakrsˇne so. Na tak nacˇin, kot pravi Tinka, da lahko brezpogojno ljubi otroke. On ima svoje razloge za svoje reakcije, tako kot jaz za svoje, kaj je prav in kaj ni ? Tist osnovni minimum zˇe zˇelim, da je zveza sploh mogocˇe (ne bi imela ravno kaksˇnega svobodnega zakona), pa strosˇke si razdeliva v skladu z mozˇnostmi, vse ostalo pa sposˇtujem in sprejemam - nisem bitje, ki bi obsojalo, kogarkoli, pa seveda vse je stvar dogovora.

hej janjaK, mislim, da v bistvu nisva tako dalec ena od druge v praksi, jaz to samo drugace poimenujem....
zame je brezpogojna ljubezen mozna samo pri otrocih, ker njih ne izbiras. partjerja pac izberes, v tem je razlika...kot si sama rekla, imas tudi ti par 'pogojev', ki jih zgoraj omejas, zvestoba....itd. zato sem jaz torej samo komentirala tole brezpogojnost...ker sem videla ze parkrat, ko ljudje ljubezen, dajanje...zamenjujejo z necem drugim: podrejanjem, nepotrebnim, celo ponizujocim odpovedovanjem, brisanje lastnega jaza....pa so potem to imenovalji ljubezen, zame je pa vcasih to mejilo na mazohizem. a razumes, kaj mislim...?
jaz vsekakor nisem za 'trgovino', sploh na custvenem podrocju, zato tudi zelo sovrazim ljudi, ki manipulirajo in izsiljujejo...
preziram to.

kot pravis: vse je stvar dogovora in norm, kar je enemu paru normalno, je za drugi par ze totalen presezek...itak je zate drugace, ker imas konkretno stvar v glavi, kot razumem, imas zvezo, in najbrz konkretne primere v glavi...jaz sem govorila bolj na splosno.

[Pujsita]

Ja, izražanje je zelo relativna zadeva, še posebej čustva je težko ubesediti. Ja v tej zadevi sem govorila o konkretni zadevi, pa sem en čas delala tudi napako, ki jo ti opisuješ, zdaj sem se pa na tvoj način približno priučila .

[tinka]

ma ful lepo, da si tako dalec v svoji zvezi...

uzivaj!

[tinka]

po moje bi bilo to dobro...saj itak niso drugi krivi, da je bila tista tako smotana...mislim...vem, da je tezko, ampak ce je kdo res fajn, si zasluzi odprtosti...je skoda, da nastradajo tisti, ki niso nic krivi...
ce ze pises o tem, pa si razmisljal v tej smeri, mogoce lahko poskusis...
te bomo mi drzali za rokce...pa ri dajali pogum, ce bo kaj narobe

[cosma]

janja , lepo si napisala...

berem tole...in ne vem...jaz ne znam narediti ščita, ljudje prihajajo in odhajajo....polnijo, praznijo, lepo je in včasih boli, včasih sem tako srečna, da me kar razganja od lepega, si ne predstavljam, da bi živela skrita za zaveso...
In se spraševala...kaj boš pa ti meni dal?....

[cosma]

ma ja v ..pol si lahko skos na preži...kaj pa ta....kaj pa oni...a mi ta kaj hoce??? ne vem no.......

[Marree]

.... no saj zato sem pa tam zgoraj uporabila toliko in toliko .
Včeraj sva imeli s sestrično debato na to temo, pa sem želela na to temo malo podebatirati in ugotoviti, če kdo prizna da ve za kaj se v resnici gre .... je tko fejst teb Mikki podobna .... jaz jo mam pa tko fejst rada .... pa mi ni čist vseen..... ne zanjo ne za kogar koli .... tile ščiti okol znajo kr bolet ..... Al bi blo škoda take mile, prijazne, dobre zaklepat. Kakšen bo pol Mick brez blaženega smeha in mirnosti duha, če ne bo širil svojega in kakšna le bo moja vilinska sestrična brez izžarevanja topline iz ? Kakšen pa bi bil naš prijazen Mick, če se bi še naprej utrjeval v žalosti, bolečini, tegobi in to krepil? Tinka je tako lepo napisala, da na mino zaprtega pol "nič kriv" stopi, pol pa.... cela veriga .....

Jaz sem za plešoče v lepoti življenja. Jaz sem za to, da se vsi za rokce držimo in skupaj vadimo v izostritvi notranjega žarka.....

Evo .... en topel objem Micku...... in ostalim ......

[cosma]

Maree

[Pujsita]

janja  , lepo si napisala...

berem tole...in ne vem...jaz ne znam narediti ščita, ljudje prihajajo in odhajajo....polnijo, praznijo, lepo je in včasih boli, včasih sem tako srečna, da me kar razganja od lepega, si ne predstavljam, da bi živela skrita za zaveso...
In se spraševala...kaj boš pa ti meni dal?....

Jah, pa hec je v tem, da ti ta zaščiteni trpijo. Meni se je krog ljudi blizu dosti spreminjal - imam v vseh pogledih precej razgibano življenje, pa sem najprej vedno žalovala za določenim stilom življenja in ljudmi, zdaj pa mislim, da si podariš drug drugemu, kar si imaš podarit, pa da greš potem naprej. Včasih enostavno tudi zelo dobrih prijateljstev ne moreš naprej negovati. Jaz te zadeve jemljem kot lekcije ali pa kot darove od tam gor, pomoč mogoče.

Tudi jaz sem že včasih v kakšno grenko jabolko ugriznila (preden sem spremenila pogled na te zadeve) , pa še vseeno verjamem, da je v vsakem človeku dobrota, dober namen ali pa rezultat nemoči (kakšne manj prijetne zadeve za sobivanje) in iščem v vsakem človeku tisto dobro, zato tega ščitka ne potrebujem.

[Mick]

.... no saj zato sem pa tam zgoraj uporabila toliko   in toliko  .
Včeraj sva imeli s sestrično debato na to temo, pa sem želela na to temo malo podebatirati in ugotoviti, če kdo prizna da ve za kaj se v resnici gre   .... je tko fejst teb Mikki podobna .... jaz jo mam pa tko fejst rada .... pa mi ni čist vseen..... ne zanjo ne za kogar koli .... tile ščiti okol  znajo kr bolet .....  Al bi blo škoda take mile, prijazne, dobre  zaklepat. Kakšen bo pol Mick brez blaženega smeha in mirnosti duha, če ne bo širil svojega  in kakšna le bo moja vilinska sestrična brez izžarevanja topline iz  ? Kakšen pa bi bil naš prijazen Mick, če se bi še naprej utrjeval v žalosti, bolečini, tegobi in to krepil? Tinka je tako lepo napisala, da na mino zaprtega  pol "nič kriv" stopi, pol pa.... cela veriga ..... 

Jaz sem za plešoče    v lepoti življenja. Jaz sem za to, da se vsi za rokce držimo in skupaj vadimo v izostritvi notranjega žarka.....    

Evo .... en topel objem Micku...... in ostalim ......

Hvala Marree.....za te tvoj misli.......en meni najljubših postov do sedaj.......... ....si topla oseba.......in take ima Mick zeeeeeloooo rad.........

Mickeno bolj raznežen Mick

[Kristalka]

Evo .... en topel objem Micku...... in ostalim ......

Predvidevam, da sem med 'ostalimi' !



Tnx, lepo je srečevat prijazne, dobre ljudi, pa kaj pol, če nas fizično veže samo kabel