ja, ce pa tebe ne, pol pa ze ni fajn ane
(ce nic ne dobim, ni dobro)
sm popravu, a zdej stekas ?
Oj. Saj sem že prej vzela v obzir, da si tam "ne" izpustil. Mogoče zgleda da se malo sprenevedam, ampak v bistvu res ne štekam. Rekla sem, da Sanja ne ozvešča mene neposredno, ne začutim povezave, da bi se lahko kaj prijelo, je pa res da ima vsaj takšen senzibilen pristop, da ne skriva, da je ona šla skoz isti problem oz. da je vpletena, za razliko od drugih, ki pametujejo. Mene pač nekaj moti in se od nje kaj dost ne morem učit. Ne gre pa se seveda totalno zapret, ker posredno daleč daleč pa lahko da ozavešča tudi mene. Preko drugih. Razliko vidim v tem, da si jaz ne delam problemov iz mnogo stvari, ki jih ona zapaža in jih imenuje odvisnosti in zasvojenosti. Ker se mi zdijo naravne. In verjamem v naravno inteligenco vesolja da poskrbi ko je kaj v neravnovesju, prav tako pa tudi v posameznikovo da sčasoma to naredi tudi na svojem nivoju.
Razliko vidim v tem, da si jaz ne delam problemov iz mnogo stvari, ki jih ona zapaža in jih imenuje odvisnosti in zasvojenosti.Seveda pa je tudi ta jaz spremenljiv, in se znajdem v situacijah, predvsem čustvene narave so te, ko moram najti način za priti skozi ali ven. Ne rečem, da njeni načini niso marsikomu pomagali, odprli oči, kakorkoli, ampak navsezadnje mislim da moraš svojga najt. Oz. si priznati, da ga ni. Ampak se skozi čas itak samo uredi, človek pa vmes z delovanjem zmotno misli, da je sam to storil. Sam to sem hotla rečt. In pa da se za moje pojme preveč z zasvojenostmi ubada in jih skuša premagat.
Tak al tak sem zdaj nekak vse na glavo postavla, izpadla coldhearted, nism zadovoljna s svojim sestavkom, nekaj manjka. Zgleda da me ozavešča vseeno ja in to kr, heh. Četudi le preko predstave o njej bolj kot da bi vsebini prisluhnila. Mogoče klasičen odpor. Ma, bodi dovolj. Vse ozavešča torej. Zdaj mi je malo bolj jasno tudi, kar en skoz pravi, da je zanikanje v bistvu vrh radovednosti in akcije ter delovanja.