67 komentarjev na to temo

[Pujsita]

Že dostikrat sem razmišljala o temi vrhunski šport. Zdaj me je spet prešinila ta zadeva, ko sem poslušala komentatorje alpskega smučanja in videla prizor smrti nogometaša Benfice.

Šport naj bi bil nekaj zdravega, nekaj, kar naj bi lepšalo naša življenja in jih delala kvalitetnejša.

Pa je to tudi vrhunski šport? Obstaja cela vrsta "poklicnih bolezni" ki izhajajo iz napornih treningov. Za smučarje je recimo značilno, da imajo težave s hrbtenico, koleni, gležnji, potem cela vrsta poškodb, ki pustijo trajne posledice tem mladim ljudem (če jih prej ne kap zaradi preobremenitve), vse to v imenu doseganja nemogočega.

V bistvu tudi jaz uživam v gledanju vseh športnih prenosov, uživam v dobrih dosežkih, ampak ali ne spodbujam potem tudi jaz vsaj malo k fizičnim in psihičnim preobremenitvam, k poseganju po vsem, celo po nedovoljenih poživilih. veliko športnikov ima celo svoje psihologe, da jim pomaga prebroditi krize - ko niso najboljši na svetu.

Ko zaključijo svojo športno kariero so napol invalidi.
Kako vi gledate na te zadeve?

[Marsa]

Dobra tema, Janja!
Res, tudi jaz vcasih tole razmisljam, hm, do kod teramo svoje telo in organizem v teh primerih... :o|o:
Vse za rezultate...
Jaz spostujem sportnike - ze zato, ker podpiram zavzetost in vse to, mi je pa nekako tragicno tole...
... kolena, kriz, hrbtenica, gleznji... .... ....
Janica Kostelic je stara 20 let, telesno pa najbrz veliko vec, v bistvu zalostno.
Samo - po drugi strani pa je to njegov lajf.
To pocne in v tem uziva, to pa nekako vzame v zakup ali pa po mojem nekako noce o tem razmisljati oz. si misli morda nekako, da v njegovem primeru ne bo tako, ali se bo bolj pazil ali kaj, vendar potem si notri, v igri, pa je ciao, pozabis in moras ohranjati tempo z drugimi.
Divje.

[mari]

imam kar nekaj znancev v "smučariji" oz. so trenirali kot pionirji, mladinci in zgoraj opisane poškodbe so del njihovega življenja. Ne obžalujejo, ampak tisti, ki že imajo otroke pravijo, da šport vsekakor, ampak vrhunski šport pa ne. Pa jih čisto razumem.

Spoštujem pa vse športnike zaradi truda, discipline in psihičnih naporov ki jih imajo. in ko gledam raznorazne tekme držim pesti za vse...... zaslužijo si!

jaz nisem športnik... razen ko bo v to skupino uvrščeno tudi klikanje po internetu....

[rachek]

Vrhunski šport je postal tovarna invalidov. Včeraj sva bila z Afno in enim njenim kolegom, ki vodi enega izmed Mb fitnessov, na kosilu v Takosu. In mi lepo pričamo, midva jeva, Frenk pije kavo in beseda nekako na nenese na ženske, bodybuilderke, ki prenehajo trenirati. Grozne stvari, vam rečem. Škoda, da teh žensk in moških ne kažejo *PO* tistem, ko nehajo trenirati. Že take bolane stvari, kot so 15kg shujšati v 10ih dneh(a ni to napor za jetra?), pregorevanje lastnih mišic ...

No, in smo se vsi strinjali, da je z vrhunskim športom dandanes nekaj ni vredu - pravzaprav je hudo narobe. Toliko operacij, to niso zdravi ljudje! Prej nasprotno!!! Poglej eno povprečno smučarko: Koliko operacij na kolenu ima na leto? Pa košarkaši?

Mi je moja zdravnica enkrat rekla za enega mladega, precej znanega Mb nogometaša, ki si je uničil kolena. Menda je jedel nekaj, da ni čutil bolečin in da mu ona tega ni predpisala, saj naj bi bilo samo na recept in da ne ve, kje je to dobil. Ko sem včeraj to omenil, je Frenk rekel, da se dobi "slaba" Madžarska roba .... :o|o: ... da ni težko dobit.

[bigm]

Vrhunski šport je show business in nima z zdravim življenjem ničesar skupnega. Zdrav je le rekreacijski šport. Že amaterski športniki večkrat pretiravajo, poklicni šport pa je res prava tovarna invalidov, kot pravi Rachek.

[mari]

hvala bogu da nism športnik

[Mick]

Hm....ja, se strinjam z bigmom......v bistvu so vrhunski športniki gladiatorji moderne dobe....... Se pa za pot vrhunskega športnika odločijo sami, vsekakor se zavedajo tudi negativnih posledic, premamijo pa jih "pozitivne".......samopotrjevanje, slava, denar.....

[cosma]

Eden izmed, nasih rokometasov, igra baje brez križnih vezi. Ima tako ojačane mišice okoli kolena...mislim, celo da je to Pungrtnik, sem že pozabila. Enkrat, mi je to moja fizioterapevtka navrgla mimogrede, ko sem se pritožila čez moje križne vezi....
Od takrat, ko me začnejo matrat, samo še :o|o:

[Mick]

Hm....ne vem, ne vem.......včeraj je na teletekstu pisalo, da si je Pungartnik pretrgal kolenske vezi in da je pod vprašajem mogoče celo njegova nadaljna rokometna kariera :o|o: .......pismo, pa še danes nam bo ful falil..... ....ni bog ve kaj pokazal do sedaj, samo igra v Nemčiji, ve kako proti njim.........pa sigurno bi še kaj več naredil......no, to že za drugo temo, ne

[cosma]

ne, ne ni Pungrtnik...samo se zdej ne morem spomnit imena...pihhhh, pa je se vedno aktiven igralec....mogoce mi bo mal kasneje zasijalo

btw. Ko sem ga videla, na tv sem prec vedla....vezi....ni kaj se vidi, da imam izkusnje z ortopedije, bogate.

To ful, boli in vrhunski sportniki, prestajajo res extra bolecine, vsa rehabilitacija, in pri njih je terapija se bolj intenzivna, inekcije sibajo v kolencka, pa za kolencek, pa razni neprijetni polozaji brrrrrr me kar zmrazi, samo ko pomislim

[Pujsita]

Ja, točno to, hude bolečine, ekspress terapije, samo da se čimprej drvi po snegu al pa gole in koše daje.

Ja, za Kostelića je že končana sezona.

Krut tale svet športa, ja, nečloveški napori, pritiski psihilčni in fizični, huda konkurenca, tako da je že dosežek, če ti uspe biti eno sezono dober, kaj šele več sezon zapored....

[ZNOVA]

Kdor se odloci za vrhunski sport, ve da s tem tudi tvega. S tem se ne ukvarja (samo) iz veselja, ampak tudi zaradi zasluzka. Ce bi bil vrhunski sport preprost, lahek, zdrav in primeren za vse, bi bili vsi vrhunski sportniki!!!

[borism]

Ko sem zjutral slišal sem bil zelo ŠOKIRAN, če ima kdo njegove rojstne podatke, še ura bi bil afajn, da vidimo, kaj se je zgodilo s takšnim asom!!Škoda gha je, resno!! 567 788 RTVSlovenija 15.02. 11:30:31

UMRL LEGENDARNI MARCO PANTANI
V hotelu v Riminiju so nasli mrt-
vega italijanskega kolesarja Marca
Pantanija, starega sele 34 let.
Vzrok smrti se ni znan.
vec na www.rtvslo.si/sport
Pantani se je v spomin ljubiteljev
kolesarstva najbolj zapisal leta
1998, ko je zmagal tako na Dirki
po Franciji kot na Giru po Itali-
ji. "Pirato", kot so poimenovali
legendarnega kolesarja, je bil
prvi Italijan, ki je po letu 1965
zmagal na Touru. V svoji karieri
je kot profesionalec zmagal na 36
etapah, prvic na Giru (Merano
1994, zadnjic pa na Touru
(Courchevel 2000).

V zadnjem casu ga je pestila de-
presija, razsel se je z dekletom
in se vdal alkoholu in drogam.

[pokowc]

droge...se je zapletu z mafijo, hmm...

[borism]

Nekaj je že moralo biti, ker se po dopingu ni več vrnil...

[bogglefreak20]

Ne more biti lahko vrhunskim športnikom. Če samo pogledamo odzive javnosti, publike, ki se zelo hitro ogreje (en vrhunski dogodek, pa že vsi govorijo o novi eri za slovenski šport), po drugi strani pa se tudi hitro ohladi in kmalu se slišijo ognjevite kritike na račun taistih športnikov, ki so pred tednom ali mesecem dosegli nebesa. Precej dvoličen in najbrž čisto nič realen pogled na zadeve. Da bi zadovoljili te zahteve publike, pritegnili sponzorje (žal je tudi tukaj denar vladar - pa to ni nujno krivda športnikov), se ženejo za nemogočim, pa čeprav na račun lastnega zdravja. Verjamem, da s srcem živijo za svoj šport, a vprašanje je, kako daleč bi šli, če bi bila odločitev za to prepuščena le njim samim, brez pritiskov trenerja, publike, sponzorjev...

Nikoli nisem bil goreč športni navdušenec, kaj šele športnik. Pred letom in pol pa sem začel trenirati Ki Aikido. Ne bi se spuščal v podrobnosti, recimo, da je to "borilna" veščina, ki ima v sebi zelo malo borilnega in veliko več iskanja sebe in načina delovanja, ki poskuša prinesti v svet kaj dobrega, ne pa pretepaštvo in nasilje. Nenasilje, neupiranje, poenotenje uma in telesa (skratka "biti pri stvari") - to so nekako lastnosti Ki Aikida kot ga jaz razumem. Bistveno pri vadbi te veščine pa je, da ne počneš ničesar, kjer bi preforsiral svoje telo. Delaš vaje in tehnike tako, da ti je čimbolj udobno, da se pa kljub temu pretegneš in razgibaš - nekako iščeš mejo, kjer mišice delajo, vezi se pretegnejo, ne greš pa preko te meje. Za moje telo zelo zelo pozitivna zadeva.
In, zanimivo, kmalu po začetku treniranja sem ugotovil, da že razgibalne vaje pri telesni vzgoji v šoli včasih prej škodijo kot koristijo (vsaj, če jih delaš tako, kot je nas naučil učitelj na naši šoli, tudi sam športnik). Mislim, da pretiravanje kjerkoli škoduje. In z zdravjem se ni za hecat.

Razumem torej strast in veselje vrhunskih športnikov, vendar ne bi rad stal v njihovih čevljih.

[Marsa]

Tole, ja...
Blaznost, vse bo kolapsnilo ali kaj... :o|o:

[Marsa]

Glih zato si v cedevito (zelo blago), ki jo imam s sabo, ko telovadim, po novem dam scepcek soli in kake tri curke prerezane polovice limone.

[Pujsita]

Ne more biti lahko vrhunskim športnikom. Če samo pogledamo odzive javnosti, publike, ki se zelo hitro ogreje (en vrhunski dogodek, pa že vsi govorijo o novi eri za slovenski šport), po drugi strani pa se tudi hitro ohladi in kmalu se slišijo ognjevite kritike na račun taistih športnikov, ki so pred tednom ali mesecem dosegli nebesa.

To tudi mene moti, ko je šlo nogometašen dobro, so vsi govorili, mi Slovenci..... zdaj ko se pa pač niso kvalificirali, jih pa pljuvajo. Še posebej mi je žal,da če gredo gledat tekmo v živo, ne spodbujajo športnikov celo tekmo, tudi takrat, ko jim gre slabše. Saj takrat še posebej rabijo podporo. Zato bi pohvalila navijače na rokometnem prvenstvu, so res navijali, tako kot je treba.

[Tjazy]

Vsak sport.. vrhunski ali rekreativni, pri katerem se tekmuje.. ni zdrav! Tekmovanje povzroca iluzijo vrednosti ali manjvrednosti pri ljudeh.. in povzroca prekomerno naprezanje, ker vsi zelijo biti najboljsi., ker ne vejo kdo so!

Ze otroke v soli ucijo v tej smeri in stopajo tek na 100 metrov in podobno. Ne razumem zakaj hlepijo po bolni druzbi?!

[bogglefreak20]

Vsak sport.. vrhunski ali rekreativni, pri katerem se tekmuje.. ni zdrav! Tekmovanje povzroca iluzijo vrednosti ali manjvrednosti pri ljudeh.. in povzroca prekomerno naprezanje, ker vsi zelijo biti najboljsi., ker ne vejo kdo so!

Ze otroke v soli ucijo v tej smeri in stopajo tek na 100 metrov in podobno. Ne razumem zakaj hlepijo po bolni druzbi?!

Tudi jaz menim, da se tekmovalnost danes preveč poudarja. Bolje bi bilo delati na sodelovanju med ljudmi, čeprav ne vem natančno, kako bi se dalo to vpeljati v vrhunski šport.

V svojem prejšnjem komentarju se omenjal Ki Aikido - pri izvajanju tehnik je NUJNO zaznavati partnerja s katerim delaš, ker je od njega odvisno vsaj toliko kot od tebe (če ne celo več), čeprav si ti tisti, ki izvaja tehniko. To navajam zgolj kot primer aktivnosti, kjer je nujno "potlačiti" ego in "prisluhniti" drugemu. Če se da to v Aikidu, se da po mojem tudi drugod.

[Bern]

Po svoji tematiki bi tale prispevek sodil lahko v razne teme, na primer v Prebrali smo ali v Šport v letu 2006 ali v kakšno kvazipolitično temo, pa tudi v Saj ni res, pa je... bi bil dobrodošel. Ker gre pa za vrhunski šport, pa naj bo kar tule.

(Dnevnik, 26.1.2006)

OKS le še turistična agencija

(Jože Okorn)

Seznam kandidatov za nastop na zimskih olimpijskih igrah v Torinu od 10. do 26. februarja mora v ponedeljek sicer (formalno) potrditi še izvršni odbor Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS), vendar je odbor za vrhunski šport s kar desetimi kandidati (alpske smučarke Ana Kobal, Urška Rabič, Petra Robnik, biatlonci Matjaž Poklukar, Janez Ožbolt, Klemen Bauer, smučarji tekači Nejc Brodar, Jože Mehle, Maja Benedečič in sankač Domen Poicecha) izmed štiridesetih, ki niso izpolnili olimpijske norme, povsem razvrednotil merila, ki jih je postavil pred začetkom olimpijskega ciklusa. Izvedel je pravi salto mortale, potem ko je v preteklosti vehementno črtal kolesarje, maratonce, smučarje tekače... Strogost je treniral le na alpskem smučarju Andreju Križaju, kandidatu za nastop v kombinaciji, ki bo očitno edini moral ostati doma.

OKS se vse bolj spreminja v turistično agencijo za množične obiske velikih športnih prireditev na stroške davkoplačevalcev. S tem dela medvedjo uslugo zlasti športnikom, ki niso izpolnili norme, ki je bila v primerjavi z minuli olimpijskimi igrami že tako zelo ohlapna. Športniki, ki tekmujejo v svetovnem pokalu, so se nekoč morali uvrstiti do 16. mesta, da so sploh videli olimpijske igre, zdaj so jim dali dodatni izhod v sili z dvema uvrstitvama do 30. mesta, vendar nekateri niso dosegli niti pol norme, torej vsaj ene uvrstitve do 30. mesta. Na seznamu je celo športnik, ki je pritekel do cilja le na dveh tekmah, daljših od šprinta, na vseh drugih pa je odstopil.

Očitno se niso ničesar naučili ob izkušnjah z dosedanjih osmih nastopov pod slovensko zastavo na olimpijskih igrah. Pri določanju reprezentance vedno največ moči po nepotrebnem porabijo za tiste, ki so bili na robu norme ali je sploh niso izpolnjevali. Skoraj nihče izmed slovenskih športnikov, ki so se v olimpijsko ekipo zrinili skozi stranska vrata, nato ni dosegel uvrstitve vsaj v prvo polovico nastopajočih. Vsak športnik si želi nastopiti na olimpijskih igrah, vendar ni kriv, če je prišel na seznam brez norme. A znašel se bo v težavah in bo z moralo na psu, ko ne bo dosegel pričakovanih uvrstitev in se bo nanj vsul plaz kritik.

Če bodo na olimpijske igre poslali vse, ki se v Sloveniji kolikor toliko resno ukvarjajo z zimskimi olimpijskimi športi, bi lahko za promocijo dežele poslali tudi veslača Iztoka Čopa za nastop v smučarskem teku. Zaradi 15 kolajn, ki jih je osvojil v veslanju, in zanimivega dejstva, da vrhunski poletni olimpijec nastopi še pozimi, bi vsaj med tujimi novinarji zbudil več pozornosti kot tri četrt slovenske reprezentance, čeprav bi na cilj pritekel zadnji v druščini smučarskih eksotov.

Pojasnilo, da so odločitev z večino glasov sprejeli, da bi spodbudili razvoj športov, je smešno. Očitno gre za igro številk. Če je v Salt Lake Cityju v ZDA nastopilo 41 športnikov, jih mora biti približno toliko tudi na igrah, ki jih ima Slovenija pred vrati. Ne nazadnje mora OKS z večjim številom športnikov tudi upravičiti svoj ustroj in obstoj, predvsem pa vedno večje število uslužbencev in sodelavcev birokratskega aparata v prostorih na Celovški 25.
Hkrati gre za kupčkanje in trgovanje z vračanjem uslug ter obrambo položajev. "Rdeči" OKS se pač ne sme zameriti športnikom, ker bi jih zavrnjeni lahko zatožili trenutni oblasti, ki se je z ukrepi že lotila centrov moči in odločanja v športni sferi.

*

Precej direktno. Tako kot je treba.

Da bi bilo sprenevedanja vedno manj.

[matjazz]

Slabost je ta, da imajo vsi po koncu kariere uničena kolena ali pa kaj drugega. Posebno tisti, ki so najboljiši in so vedno na nekih operacijah.