3 x ocenjeno 667 komentarjev na to temo

[lia]

Dih

Božam te nežno
in vpijam tvoj dih,
da ostane
pridih
za
zmeraj
z
menoj...


Spet greš
kot veter,hitiš
bežiš
ali
samega sebe
loviš...


Ne vem kako
se to kliče
pa tud važno
ni, v samoti
večera včasih
se zdi, da
z menoj si
še bolj kot
takrat,
ko si sediva
iz oči v oči
ali pa
potna
objeta....

[EnglBengl]

Joj, prelepo, Lia
sam če dovolš, da tut jest kšno pripombo dam: tist "kako se to kliče" ne paše not

[lia]

dovolim saj zato pa napišem sem, ne pa v spominsko knjigo

[Emily]

Vsakič, ko katero od pričakovanj
se ne uresniči,
razjeziš se, a težav imel bi manj,
če takoj pri priči
bi se zavedel, da življenje skladno
ni s pričakovanji,
zato ohrani raje glavo hladno
in se sprosti v banji



Ljuba Žerovc
http://www.modrostizbrane.com

[SoloPorTi]

Davno

Prah zakril je ves moj svet,
Na obzorju videti ni zvezd,
Grajski stolp pa še stoji,
davno poln je bil ljubezni.

Le kamnite stopnice so ostale,
Prašne, mrzle brez ograde,
Ni poti na grajski stolp,
ostaja le otroški bol.

Pa kaj bi mi ograda?
Kje je tista tvoja nežna roka,
Da spet varno vodila bi do vrha,
Brez naporov, vsa čvrsta.

In kje oči oboževane,
Materinske, nežne, da te gane,
Skupaj z mojimi zrle so v daljavo,
Nekoč polno radosti planjavo.

Mati, spomniš se teh dni,
Ko brisala solze si si?

Kaj bi dala,
Da b imela,
Kar takrat sem zavrnila,
Ko pogled sem odvrnila,
Nežno roko izpustila,
Solzo na licu ti pustila.






No tale je ena mojih boljših... napisana pa u eni ornk depresiji... jej

[Mihaelos]

Naj živi ustvarjalna duša, naj ustvarja dokler srce ji to dovoli.
Zares lepe pesmi tule se vrste, da kar dlake pokonci mi štrle.

Naj živi tisti, ki pesmi pesnijo, naj živi tisti, ki prebira jo!
Le tako naprej, le tako naprej...









Tale tema je pa zakon, višek kulture..., mogoče pa tud jest kej spesnim misli ne dajo več miru...

[sedna]

U treptaju svetlosti
bljesak tvog uzdrhtalog tela
uvija se u moje pamcenje.
Reci nestaju u vrtlogu,
pijem jih kroz tvoj dah,
prije nego sto su izgovorene.
Reci ljubavi koja nikad nije postojala
bez nas.

[lia]

Besede spolzke
mimobežne
še tako
nesmiselne
božajo
gnetejo
mrcvarijo...


Prepuščam se
priznam
občutim
jezo
nemoč
hrepenenje....


Samo
enkrat še
en sam dim
globoko tja do pet,
potem
pa zbogom
moj ljubljeni cigaret.

[sedna]

Lia ..pred-abstinencna kriza?

[lia]

ne, sam trenutek slabosti

[stankaa]

neko zelo lepo slovo od cigareta bi rekla hmmmm...

[sedna]

ne, sam trenutek slabosti

Nisem mogla, da ne bi..

Trenutek slabosti
mi dovoli, da izkricim
sebe do dna.

[sedna]

Cakaj, cakaj..en post je misterizno izginil. Nekaj o crnih rokavicah..ali se meni ze malo blede. No, nic kaj takega, ampak dobivam asociacije.
Tukajle ena o misteriozno izginulih crnih rokavicah(Liinih) in o ravno tako misteriozni zenski s crnimi rokavicami.

Cigaretni dim zastira
blescece rdecim ustnicam
nasmeh macke na prezi.
Crne rokavice odlozis
zraven dolge biserne ogrlice
in se s trebuhom podrgnes
po mojem obrazu.

[lia]

Cigaretni dim zastira
blescece rdecim ustnicam
nasmeh macke na prezi.
Crne rokavice odlozis
zraven dolge biserne ogrlice
in se s trebuhom podrgnes
po mojem obrazu.

krasno

tist je bila nebuloza...nevredna objave...

[sedna]

Nekaj na njen mi je bilo vsec..ne moprem dati ravno prst gor kaj je to bilo; verjetno tista uporniska zilica. In strast. Me je spomnila na govore Svetlane Makarovic ; ona je taka faca.

[lia]

Grenko slano


V molku
danes
trgam
jočem
v krču
praskam
s sebe
star
oklep...


V
bolečini
tiho
pijem
grenko
slano
vino...

Da
pozabim
da
pogrešat
te
ne smem....

[Alan_New]

V roži cvet

Del tebe sem vase preselil: nekaj tvojih oči, nekaj las, nekaj tvoje lepote je v mojem srcu ostalo. Še bi rad s tabo bil, ležal, prav tiho bil, da lahko bi slišali življenje, ki poje v nas. V mnogoglasju lepote bi zapeli pesem v tišini, ki pojejo jo ptice in drevesa, ko cvetijo. Peli bi v roži cvet je skrit, peli bi v noči in peli bi najino pesem sveta večnih gozdov in bodi tako: da lahko proslavljam tvoje bitje, ki si jaz, ljuba, kot sem jaz ti, čeprav nikoli skupaj ne bova bila.

[lia]

Plastični kirurg


Pravkar so presadili prvi obraz,
zdaj praviš ti, da presadil si nekaj
svojih las v moj okras,
pa ne sam to,
še oči .....

Ne spomnim se,
da kdaj v tvoji ambulanti
v vrsti stala bi,da plastificiraš mi obraz,
da nadleguješ moje kodre
ali bognedaj, da vtikaš se v oči....

Zaradi takih kot si ti
bežim in tečem
daleč stran,
dirjam po vršacih,
plujem po viharnih morjih,
da ne slišim te odurne
pesmi....

Ljubši mi je vetra piš,
grom in strela
ognja blisk...
Poslušala tišino
vsekakor bom
ko tvoj skalpel
zabodeš
globoko mi v srce...

V roži cvet

Del tebe sem vase preselil: nekaj tvojih oči, nekaj las, nekaj tvoje lepote je v mojem srcu ostalo. Še bi rad s tabo bil, ležal, prav tiho bil, da lahko bi slišali življenje, ki poje v nas. V mnogoglasju lepote bi zapeli pesem v tišini, ki pojejo jo ptice in drevesa, ko cvetijo. Peli bi v roži cvet je skrit, peli bi v noči in peli bi najino pesem sveta večnih gozdov in bodi tako: da lahko proslavljam tvoje bitje, ki si jaz, ljuba, kot sem jaz ti, čeprav nikoli skupaj ne bova bila.

[EnglBengl]

Kje je moj svet, poet?
Kam si ga skril,
si ga končno ubil?

Očitki, obljube
laži in izgube
vse do pogube.

Ne odpustim,
čeprav hočem in...
nočem, ne morem.

Kje je moj svet, poet?
Že zavzet in prežet
z obžalovanji

in z grenkobo v očeh
iščem smeh po poteh
kjer sva hodila, poet.

[EnglBengl]

Evo še ena:

Bila je huda mravljica
začela se je pravljica.

Po trgu je hodila,
za ljudi se ni zmenila.

Pa čeprav je množica vpila, da
lončarju je čez piskre šla in
vse mu je pobila.

Za devetimi gorami in devetimi vodami
začne se drug začetek. In vedno je kje grad
in princeska, ki čaka na svojega princa.
In vse srečno se konča.

Mene pa ima, da bi zbrisala pravljice s sveta.
Laži je že brez njih preveč okoli nas, ker zakaj bi
človek upal in se bal, da potlej slovo bi
upu in sreči dal?

Zakaj je v pravljici vsaka princeska
svojega princa vesela,
jaz pa sem v moji dobila največjega kretena?

Ok, priznam, ta je kruta in ne preveč posrečena, ampak je živi dokaz, kako se vsakemu kaj ponesreči...

Je pa duhovita, to pa morte priznat no

[sedna]

Ponekad u nekom
ugledam svoju tajnu.
Srebrno ogledalo
meseca u vodi
razbijaju ustalasale misli:
Dali si to ti?
Ljubavnice moj,
ponekad u nekom
pokazujes svoje pravo lice.

[Alan_New]

Teden

Zdi se,
da je danes ponedeljek –
ponovno delo,
čeprav je četrtek –
četrti dan.

Sredi tedna smo imeli nedeljo,
sredi tedna nismo delali
(no, nekateri so).

A kje začne se teden,
kje konča?

Dan je dan,
vsak dan.

[lia]

Teden

Zdi se,
da je danes ponedeljek –
ponovno delo,
čeprav je četrtek –
četrti dan.

Sredi tedna smo imeli nedeljo,
sredi tedna nismo delali
(no, nekateri so).

A kje začne se teden,
kje konča?

Dan je dan,
vsak dan.

in jutri bo petek, peti dan

[Alan_New]

in jutri bo petek, peti dan

Sedmi dan bom počival, osmega pa bom nabijal rock.

[lia]

tudi ti Brut

***

Poljupci svuda
na vratu i rukama
na tjelu i duši
nikako da prestaju
kako da
gledam ljudima u uči
neče razumjet
jer jih niko ne
voli, sa takvom
toplinom.....

Bacam drveče
ložim vatru
neču da prestane
grijat....