Nikoli tako, kot bi lahko bilo.
#1
Objavljeno: 15. julij 2004, 22:52
Se vam dogajajo take stvari? Vam je kdaj zoprno pri srcu in v glavi, ko razmišljate, da bi z nekom imeli boljše, oz. drugačno razmerje, kot pa ga imate? Mar nismo mal čudni?
#2
Objavljeno: 15. julij 2004, 23:25
neki da je obsojeno na neuspeh? nc ni obsojeno na neuspeh! vsak neuspeh prinese uspeh, izkusnje, lekcije..., zdej pa ce nekatere lekcije ne rabis, ne rines (to ze tko podzavestno delamo), ne rines v nekaj kar ze imas (spoznanje iz izksunje) drugace pa nas tko vse privlaci kar prinese kao neuspeh, ki je le prej prevara nasih pricakovanj... ampak s tem ni nc narobe! vsako stvar je treba prav vzet, razumet...pa neuspehi sploh ne obstajajo! sj vsaka ranljivost prosi za razumevanje...
taksno lepoto, taksen uzitek in taksno grozo lahko dozivljamo zaradi tega neizmernega in neznanega sveta znotraj nas...................
itk pa vsak v sebi najde odgovore, ki nam povedo ali zivimo (s tvojimi besedami: rinemo) naprej v nekaj po navodilih sebe ali po navodilih labirintov nase negativnosti... vse je novo, vsako razmerje, ki vkljucuje staro, vendar ne sme biti nanj omejeno, se manj ze v naprej obsojeno na kao "propad"....
life is a strange thing... just when you think you learned how to use it... it's gone...
#3
Objavljeno: 16. julij 2004, 00:43
Lahko ti nekdo pove, da je v njem bomba, pa kljub temu študiramo če je to res.
Nisem človek, ki bi si stvar že vnaprej obsodil na izgubljeno ali neuspešno, nasprotno, ravno zaradi tega je tako hmmm... ajsi.
#4
Objavljeno: 16. julij 2004, 00:44
#5
Objavljeno: 16. julij 2004, 07:09
#6 Gost_sanjalica_*
Objavljeno: 16. julij 2004, 07:19
Res velikokrat, prevečkrat rinemo v nekaj, kar vemo...da nima hepienda...., pa vendar.... Kot da smo malce sadomazohisti
Mogoče res potrebujemo v življenju lekcije, da "odrastemo", otrdimo...
Ne vem.
Počakam na komentarje bolj "znalskih" ljudi , ker me res zanima
Aja...pa dobrodošel v klubu lunatikov
#7
Objavljeno: 16. julij 2004, 07:43
O tem bi se dalo pisat iz vec vidikov..
Lahko bi bilo razmerje cist cool.. ampak ravno tole, da VES - verjames, da je usojeno na propad.. oziroma haluciniras tako.. povzroci, da je propad.. "Zgodi se po tvoji veri" - avtor Jezus
Nekdo bi to razlozil na osnovi karme.. ampak ce je kej karmicnega v razmerju, potem ni nikoli usojeno na propad.. ampak se srecas ravno zato, da ne bo spet kaksen propad.
Da smo sadomazohisti je pa zelo vidno.. to vidis tudi, ce si slep in gluh.
Samo ne vem ce je na svetu kje kdo, ki rine v razmerje v veri na propad ?!? Mogoce tudi..
#8 Gost_sanjalica_*
Objavljeno: 16. julij 2004, 07:50
Vzemi poročene ljudi.
V zakonu jim je "dolg čas"...(v zakon se je pač naselila sivina vsakdana) poiščejo si, ljubimca.... Poiščejo, ali se pa pač zaljubijo .
Vedo, da hočejo obdržati zakon, pa vendar rinejo tja...v tisto...neko prešuštvovanje.
Zakaj?
Ker jim trenutno godi. Ker ne pomišljajo na posledice, čeprav ko potrkajo po svojem jazu, vedo...da delajo napak.
In nekaj časa je "lepo"...potem pa...najeda slaba vest...vsaj enega....drugi pa še zmeraj gori od ... in oba sta , kajti vesta....da se poti morajo raziti...
#9
Objavljeno: 16. julij 2004, 07:52
K. Čapek
#10
Objavljeno: 16. julij 2004, 07:56
#11
Objavljeno: 16. julij 2004, 07:58
...kot zgodbe o velikih ljubeznih...Romeo in Julija,.....mora bit morje enih solz, da izpade ljubezen velikaZakaj kljub temu, da vemo, da je določena stvar, razmerje, ... že vnaprej obsojeno na neuspeh, kar rinemo in rinemo vanjo.
Verjetno je premal razburljivo, ce se enostavno najdeta dva, ki se mata fino, kjer ni ovir, kjer skor vse stima...
#12
Objavljeno: 16. julij 2004, 08:01
Prevelika pričakovanja uničijo razmerja.Verjetno je premal razburljivo, ce se enostavno najdeta dva, ki se mata fino, kjer ni ovir, kjer skor vse stima...
#13 Gost_sanjalica_*
Objavljeno: 16. julij 2004, 08:02
Mene tudi... zato pa sem dala "kost" (upam, da mi boste prešuštniki (če sploh je kdo ) pomagali...)Uf, to pa "ni bil glih post za Tjazya" Sanjalica
Vsaka PREPOVEDANA ljubezen ima solze in žalost.... in srečo
In vsak zakon ima solze in žalost.... in srečo
#14
Objavljeno: 16. julij 2004, 08:44
Kaj ne Tjazy...
Vzemi poročene ljudi.
V zakonu jim je "dolg čas"...(v zakon se je pač naselila sivina vsakdana) poiščejo si, ljubimca.... Poiščejo, ali se pa pač zaljubijo .
Vedo, da hočejo obdržati zakon, pa vendar rinejo tja...v tisto...neko prešuštvovanje.
Zakaj?
Ker jim trenutno godi. Ker ne pomišljajo na posledice, čeprav ko potrkajo po svojem jazu, vedo...da delajo napak.
In nekaj časa je "lepo"...potem pa...najeda slaba vest...vsaj enega....drugi pa še zmeraj gori od ... in oba sta , kajti vesta....da se poti morajo raziti...
Moj komentar...
PIKA!
#15
Objavljeno: 16. julij 2004, 08:49
Uf Kapica tale tvoj post mi je pa Nad . Lepe misli . Mogoče bi dodala samo še to, da je zveza obsojena na propad takoj ko nosimo to misel v sebi . Misli so močne .Neki da je obsojeno na neuspeh? nc ni obsojeno na neuspeh! vsak neuspeh prinese uspeh, izkusnje, lekcije..., zdej pa ce nekatere lekcije ne rabis, ne rines (to ze tko podzavestno delamo), ne rines v nekaj kar ze imas (spoznanje iz izksunje) drugace pa nas tko vse privlaci kar prinese kao neuspeh, ki je le prej prevara nasih pricakovanj... ampak s tem ni nc narobe! vsako stvar je treba prav vzet, razumet...pa neuspehi sploh ne obstajajo! sj vsaka ranljivost prosi za razumevanje...
#16
Objavljeno: 16. julij 2004, 08:49
K. Čapek
#17
Objavljeno: 16. julij 2004, 09:08
Tjazy, jaz sem tudi bila pozorna na tole, a vendar je rekel Lessko - tudi kadar vidimo, da je obsojeno...A da rinemo v razmerje, ko ze vnaprej vemo, da je usojeno na propad? ?! A res?
To je malo drugace...
Pozdravljen in dobrodosel, Lessko!
Ja, stekam, kaj mislis, a vseeno mislim tudi tako kot Tjazy - da napake, tezave preprosto shaluciniramo. Zelo velikokrat, seveda.
Picasso
#18
Objavljeno: 16. julij 2004, 09:20
Seveda je bolj malo verjetno, da bi prinesel tudi partnerjevo razumevanje.. ampak ce se to ni zgodilo. bi ravno tako lahko to imenovali NAPAKA! Ce partner tistega,. ki je sel drugam pade v disharmonijo, bi pa to bilo opravicljivo ali kaj? Ce imeti ljubico ni opravicljivo.. potem tudi biti prizadet zaradi tega ni opravicljivo...
Tisti ki se isce drugje.. kot tisti, ki je prizadet.. sat popolnoma na isti liniji.. samo na drugem koncu. Samo eden ne more obstajati.. gresta z roko v roki.. Imata isti problem.. samo na nasprotnem koncu palice se nahajata..
#19
Objavljeno: 16. julij 2004, 09:21
In ko se naveličamo, smeha ali solz, dolgih intelektualnih pogovorov, sexa....nas privleče nekaj drugega....in temu se stežka upremo.
Vsak človek svoj svet, vsak ima svoj planet (baje jaz pa še osončje...pravijo)
To lahko primerjamo tudi zakaj nekatere zveze funkcionirajo....iz materialnih razlogov, otroci...itd...druga mala zadoščenja....
Pač ljudje smo različni...
I am feeling very olympic today
Is time the only thing you are waiting for?
Ni nujno, da si nor, da pišeš tukaj - pomaga pa!
Old friends pass away, new friends appear. It is just like the days. An old day passes, a new day arrives. The important thing is to make it meaningful: a meaningful friend - or a meaningful day.
Dalai Lama
Majhne usluge prijateljstva so tisočkrat vrednejše kot bleščeča darila, s katerimi nas poniža nečimernost darovalca. (Goethe)
#20 Gost_sanjalica_*
Objavljeno: 16. julij 2004, 09:55
Ampak...po 3x branju sem te poštekala in razumem te in strinjam se in.... eh, saj veš, da vem..., da veš....
#21
Objavljeno: 16. julij 2004, 11:29
Hja, morda si včasih želimo živeti narobu, doseči tisti 101% seveda lahko gremo sam do 100, ampak vsaj gremo do 100 namest da varno potujemo na 20 sicer pa kdaj pa je nekaj obsojeno na propad, to je čist logična oznaka, ljudje pa smo vse prej kot logični... zato nikoli ni tako kot bi lahko bilo.... in je mal drugače... vsekakor včasih tud boljeZakaj kljub temu, da vemo, da je določena stvar, razmerje, ... že vnaprej obsojeno na neuspeh,
#22
Objavljeno: 16. julij 2004, 23:47
ja sej, sej....razumem te in strinjam se in.... eh, saj veš, da vem..., da veš....
I am feeling very olympic today
Is time the only thing you are waiting for?
Ni nujno, da si nor, da pišeš tukaj - pomaga pa!
Old friends pass away, new friends appear. It is just like the days. An old day passes, a new day arrives. The important thing is to make it meaningful: a meaningful friend - or a meaningful day.
Dalai Lama
Majhne usluge prijateljstva so tisočkrat vrednejše kot bleščeča darila, s katerimi nas poniža nečimernost darovalca. (Goethe)
#23
Objavljeno: 17. julij 2004, 01:43
Mogoče pa je to iz nekega upanja, da se bo ta oseba s katero smo, spremenila na bolje.Zakaj kljub temu, da vemo, da je določena stvar, razmerje, ... že vnaprej obsojeno na neuspeh, kar rinemo in rinemo vanjo. Ne da nam miru, razmišljamo o njej, jo obračamo, si ustvarjamo zablode, si zamišljamo potek dogodkov, ... Skratka zadevam ni konca. "Kr neki", bi lahko rekel.
Se vam dogajajo take stvari? Vam je kdaj zoprno pri srcu in v glavi, ko razmišljate, da bi z nekom imeli boljše, oz. drugačno razmerje, kot pa ga imate? Mar nismo mal čudni?
#24
Objavljeno: 17. julij 2004, 02:29
Hmm... ne vem... To bi pomenilo, da če vnaprej verjameš v propad razmerja, bo razmerje res propadlo; če pa verjameš v uspeh in trajno zvezo, bo tudi res trajalo.Lahko bi bilo razmerje cist cool.. ampak ravno tole, da VES - verjames, da je usojeno na propad.. oziroma haluciniras tako.. povzroci, da je propad.. "Zgodi se po tvoji veri" - avtor Jezus
Ampak ni vedno tako. Po mojem velika večina ljudi, ko se poročajo, verjamejo in so skoraj prepričani (ali pa celo 100% prepričani), da bo to razmerje trajalo. A kljub temu imamo zelo veliko ločitev. Torej, če bi tisto zgoraj držalo, ločitev skoraj ne bi smelo biti.
Pri meni je bilo vedno tako, da sem do zadnjega verjela, da se bo zveza s partnerjem obdržala. Nikoli nisem že v začetku ali nekje na sredini razmišljala o tem ali celo verjela, bila prepričana, da je zveza usojena na propad. Pa vendar je do zdaj še vsaka moja zveza propadla.
Drugače je v primerih, ko se n.pr. ženska zaljubi v duhovnika (ali kaj takega). Takrat mogoče res že v naprej ve, da iz te moke ne bo kruha... Pa še takrat obstaja možnost, da bo duhovnik, recimo, izstopil iz tega poklica in se poročil z njo. Tudi to se dogaja.
Ne vem no. Jaz nimam navade v naprej razmišljati, kaj bo iz česa. Enostavno se prepuščam toku dogodkov in zaradi tega ne živim nič slabše kot tisti, ki vse načrtujejo, preračunavajo... Mogoče živim celo boljše - vsaj v tem smislu, ker se ne obremenjujem s prihodnostjo. Kje pa piše, da se ljudem vsi načrti uresničijo? Saj življenje ni samo matematika - nima nobenih pravil! Se mi zdi bolje: sproti sprejemati sedanjost takšno, kakršna je.
John Lennon je rekel:
"Življenje je to, kar se ti zgodi,
medtem ko načrtuješ druge stvari."
#25
Objavljeno: 17. julij 2004, 06:01
V teh primerih je zveza brez prihodnosti, pa vendar mislim, da s polno zavestjo ljudje uživajo v skupnih trenutkih, ki so jim dani... ampak verjetno pa potem boli vseeno...
a sem iz konteksta teme zbezljala?
Pa res lahko razum in ego prevladata nad srcem?
Uporabniki, ki si ogledujejo to temo (0)
Člani: 0 - Gosti: 0 - Skriti člani: 0