Srečen sem
#26
Objavljeno: 30. julij 2004, 13:44
Definitivno se pa strinjam, da se lahko odločiš za odnos do stvari - kot pravi Susan Jeffers - lahko ti povzroči bolečino ali pa da moč, oziroma lahko si nesrečen ali pa srečen. Samo v praksi tega še ne obvladam. Verjetno je potrebno kar nekaj treninga, ne?
LP vsem, pa veliko lepega vremena (zdaj, ko spet je)! Beba.
#27
Objavljeno: 30. julij 2004, 18:46
Živijo, beba! Po moje je res potrebnega malo treninga.Definitivno se pa strinjam, da se lahko odločiš za odnos do stvari - kot pravi Susan Jeffers - lahko ti povzroči bolečino ali pa da moč, oziroma lahko si nesrečen ali pa srečen. Samo v praksi tega še ne obvladam. Verjetno je potrebno kar nekaj treninga, ne?
Jaz sem samo spremenila odnos do stvari, ki so me onesrečevale. Zdaj se mi zdijo OK in sem v bistvu zaradi njih srečna. Pogled z drugega zornega kota
#28
Objavljeno: 30. julij 2004, 21:47
Pravijo,da je sreča vedno ,nekje,blizu nas pa vendar tako presneto je zmuzljiva.
kako jo obdržati?
HOROSKOP JE PREREZ,NEKEGA ČASA.
#29
Objavljeno: 30. julij 2004, 21:54
#30
Objavljeno: 30. julij 2004, 22:19
Hvala Poko
HOROSKOP JE PREREZ,NEKEGA ČASA.
#31
Objavljeno: 2. avgust 2004, 16:49
#32
Objavljeno: 3. avgust 2004, 00:24
#33
Objavljeno: 3. avgust 2004, 06:19
#34
Objavljeno: 3. avgust 2004, 07:16
#35
Objavljeno: 7. avgust 2004, 09:59
Phil Bosmans
#36
Objavljeno: 7. avgust 2004, 10:27
Pred časom sem prebral knjigo francoskega filozofa v kateri trdi, da človek ni narejen tako, da bi bil srečen več kot deset minut!!! Sicer, če se spomnimo (vsaj pri meni je tako), vedno ko sem si nekaj želel narediti in to, sem bil ful angažiran in naravnan, da to v polni meri izpolnim pa naj bo kar bo. Potem, ko sem pa to dosegel, se mi je pa vse skupaj zdelo nekako samoumevno. Pa saj je tudi bilo. Akcija-reakcija.
Ne pripadati niti sebi! Iti naproti, slediti odsotnosti tega, da bi imeli cilj, in tesnobe, da bi morali nanj priti.
Tako potovati, je potovanje. A na njem sem, ne da bi mi bilo treba več kakor sanje o prehajanju. Ostanek sta zemlja in nebo.
Fernando Pessoa
#37
Objavljeno: 7. avgust 2004, 10:46
Lahko bi bilo tudi tako, kot praviš, ampak se da preslepiti možgančke, tule pri tebi je to bolj zadovoljstvo, kot sreča, hja, mogoče je bila sreča, ker si odločil, da boš to izpeljal, lp, B.
#38
Objavljeno: 7. avgust 2004, 20:36
Ne pripadati niti sebi! Iti naproti, slediti odsotnosti tega, da bi imeli cilj, in tesnobe, da bi morali nanj priti.
Tako potovati, je potovanje. A na njem sem, ne da bi mi bilo treba več kakor sanje o prehajanju. Ostanek sta zemlja in nebo.
Fernando Pessoa
#39
Objavljeno: 7. avgust 2004, 21:32
Veliko manj bi imela za napisati, če bi pisala o tem, kdaj ali zakaj sem nesrečna.
Srečna pa sem za marsikaj:
ker sem se rodila zdrava,
ker sem še vedno zdrava,
ker imam pozitiven pogled na življenje,
ker rada živim,
ker imam, kar mi pripada,
ker mi pripada, kar rabim,
ker mirno spim,
ker si zjutraj skuham meni najboljšo kavo,
ker lahko grem z dvignjeno glavo kamorkoli,
ker lahko vsakemu pogledam v oči,
ker se sprejemam takšno, kakršna sem,
ker sem O.K. ....
in še in še bi lahko naštevala. Milijon razlogov, zakaj sem srečna. Tudi zato sem srečna, ker se teh razlogov za srečo sploh zavedam.
#40
Objavljeno: 8. avgust 2004, 01:46
#41
Objavljeno: 8. avgust 2004, 11:23
#43
Objavljeno: 8. avgust 2004, 13:45
#44
Objavljeno: 10. avgust 2004, 09:55
#45
Objavljeno: 10. avgust 2004, 10:58
#46
Objavljeno: 10. avgust 2004, 17:26
#48
Objavljeno: 10. avgust 2004, 18:27
#49
Objavljeno: 11. avgust 2004, 08:47
Srečna sem, ker sem v sebi našla mir (saj je izmuzljiv, ampak včasih že znam priti do njega).
Srečna sem, ker sem!
#50
Objavljeno: 11. avgust 2004, 09:38
LP, Alfonza..... drugače danes prvič z vami.
Uporabniki, ki si ogledujejo to temo (0)
Člani: 0 - Gosti: 0 - Skriti člani: 0