Jst bi pa tole temo osvežila 
z malce drugačnim prizvokom.
Namreč včeri sem dobila eno vprašanje na katerega sem odgovorila z "NE VEM" ... ja en big fat ne vem. In potem sem razmišljala mal naprej pa še cel preostanek večera in prišla do zaključka da je še kar nekaj drugih stvari povezanih s tem vprašanjem, za katere lahko rečem samo "NE VEM" ...npr. danes berem tale članek na Siolu 
in se sprašujem - KAKO VEM, DA JE PRAVI???
---
V kolikem času vi mislite, da spoznate osebo, ki je prava za vas. A se to vidi po enem mesecu, dveh, po pol leta, enem letu, še kasneje?
Se vam zdi da bi morali takoj začutiti, da je ta oseba prava za vas, čustveno - ne samo fizična privlačnost? Kaj pri tem odloča; kako se počutite v njeni družbi, kako ravna z vami...
Po katerih stvareh sploh definirate PRAVEGA partnerja - se osredotočite na zdaj ali gledate daleč v prihodnost. Katere so stvari, ki jim dajete pudarek glede tega, kakšen bi pravi partner moral bit?
---
PS: Poleg harmonije in vsega tistega - v mislih imam realne stvari, tut zaljubljenost no ampak... kako bi rekla - zakaj biti/ostati z nekom mogoče bo to bolj pravi izraz 
Hojla Petrca
Zdej, jst sem samo en butl in se na usodne privlačnosti ne spoznam glih, ampak se mi malček dozdeva, da je kopito približno enako ali pa čisto drugačno.
Namreč glede na karakter /potrebe po kaj, po ljubezni, po svobodi, po preživetju, po moči, po zabavi/ in glede na otroštvo, si vsakdo ustvari eno sliko idealnega partnerja. Glede na to slikco eni odpadejo kt knof od gat /te njihova prisotnost pusti mrtvo hladno/ eni pa ne. No in tisti, ki te ne, so potencialni idealni partnerji. In če si ti tud v njegovi slikci, pol zna preskočt iskra tud kemična, kar je fino, ker si manj v dilemi. To iskrenje traja ene par mesecev rajtam in če si v tem času lahko predstavljaš bit z njim tud čez ohoho let, je zagotovo zelo resen kandidat za idealnega partnerja, če pa ne, pol pa ni. In to je dobr vedet, ker ko iskrenje popusti, že en mal veš, a se splača karkol delat na tem al čist nč.
No in če se ti zdi, da ja, si pa že skor na žrebcu al pa na konju. Ko iskrenje popusti, se snamejo rožnata očala in partner /in ti njemu tud/ se začne kazat v pravem barvnem spektru, ki ni glih povsem po volji. Če se je pripravljen pogovarjat o barvah in jih spreminjati /svoje seveda/ in ti tud /tud svoje samo/, pol, mislm, pol si skor na žrebcu že, če pač ne, si na konju, kar ni glih izpopolnjujoče preveč res ne in je čist vseen, če ga pošlješ na pašnik. Če pa je kao žrebec, ja, pol se pa splača delat, ker je zagotovo idealen partner, sicer mogoče ne ravno za celo življenje, za ta namen, zaradi katerega sta se našla in za čas preobrazbe travm iz otroštva pa zagotovo. Če vama rata podelat namen, zaradi česar sta skupaj se našla /travme iz otroštva definitivno,ker one ustvarjajo slikco poleg temperamenta/ in se potem še vedno lahko vidita skupaj čez x let z vsem kar paše zraven /čustva, hrepenenje, privlačnost pa takele maksimalije/, pol si na žrebcu /in on na rasni kobili/, kajtinamreč, on je definitivno idealen partner zate, ja, in ti tudi zanj.
simpl, a ne
butl
(
se dobr)
