hrana za nosečnice
#1
Objavljeno: 22. december 2005, 18:43
#2
Objavljeno: 23. december 2005, 05:22
#3
Objavljeno: 24. december 2005, 14:17
Jaz sem v prvo lahko pojedla ogromne količine peciva. Sem šla v slaščičarno si naročila veliko kremšnito, grajsko in še kremo..pa bi še...pa ni bilo več denarja.
Rodit sem šla z 68 kg(kolikor jih imam mimogrede tudi zdaj)
V drugo sem umirala za malinami. Dobro - še vse ostalo tudi...rodit sem šla s 70 kg.
In porodna teža hčerk je bila 3,85 kg, ter 4,5 kg.
Mogoče bi lahko bolj jedla - bi manjši plodi bili..ne pa da največje otroke rodim..da v porodni sobi nimajo dovolj velikih majčk
Ups..v drugo mi je ful pasalo rdeče vino..kakšen kozarec sem z velikim užitkom spila..šment. Upam, da mala ne bo alkoholik zato
Za prebavo poskusi s kivijem.
Dva tri na dan..grem stavit, da se boš s skekretom dobro razumela. Je tole leno debelo črevo pravi šmorn res..sploh po porodu zna biti nadležno tole..meni je bilo kot da ponovno rodim..
ok..pa kaj se boš sekirala - kile bodo odpadle kot da rečeš keks
Življenje je to, kar se ti dogaja, medtem, ko planiraš druge reči.
#4
Objavljeno: 27. december 2005, 21:44
#5 Gost_sstane_*
Objavljeno: 27. december 2005, 22:37
Ni nujno, raje več beria nihče ne ve?najbrž bom mogla sama preskusit staro francosko dieto:manžri.
http://www.salesalute.com/
#6
Objavljeno: 28. december 2005, 15:18
Moj nasvet...jejte kar vam srce poželi.Črtejte kavo,cigarete,alkohol ( otrok v telesu "nema prava glasanja" da bi reku ne).Pa bo velka možnost da bo močn in zdrav.
#7
Objavljeno: 28. december 2005, 16:46
Ker je verjento nisi razumel
Sm sm....kar sm povedov sm povedov....babe je pa mišlen v zlo pozitivnmu smislu...ribica
#8
Objavljeno: 28. december 2005, 19:09
Dobre ste babe
#9
Objavljeno: 28. december 2005, 19:14
dvakrat sem rodila.....pa obarkat sem se fejst matrala.....po umetni poti,nč naravnega obakrat.....
je hudo,ampak vsaka mamica ko zagleda tisto srečo v naročju takoj odmisli na vse hudo,kar prestane resnično to je nekaj nadčloveškega,da zmoremo............ne morem rečt da ne boli...a človek vse prestane..ni zastonj rek..najlepše trpljenje je roditi življenje....
Kar pogumno......... strahove pa vse stran......tista želja rodila bom,zaklad povila bom mora bit večja od strahu....kaj pa če..........
vse najboljše v času obledi....
še vedno si želim sanjariti
saj ženska sem ki več in bolj želi.......
#10
Objavljeno: 28. december 2005, 19:26
je hudo,ampak vsaka mamica ko zagleda tisto srečo v naročju takoj odmisli na vse hudo
...to je tisto ja...
ko sem teto par let nazaj videl v porodnišnici na obisku ko je rodila bratranca(sevada kakšen dan po porodu) k je mela to štručko v naročju pa to njeno žarenje, je kr na mene prenesla to srečo za trenutek.Matr kakšno občutki so jo doletaval.Sej ne bom reku da ma vsaka to.Maš tut une bogice k jih doletava poporodna depresija.Ampak v večini je tako..kar sem jast porajtal, videl, slišal....
#11
Objavljeno: 28. december 2005, 19:28
vse najboljše v času obledi....
še vedno si želim sanjariti
saj ženska sem ki več in bolj želi.......
#12
Objavljeno: 28. december 2005, 19:35
aham..... k je moj prišel k meni je reku...uu sej si čist frišna,nč podrta..sem se pa bal da boš ležala čist preč polomljena izčrpana.......jest pa polna energije in tiste sreče......še bi.....heheheheeh
Da ti bog dau trojčke...hehe
#13
Objavljeno: 28. december 2005, 19:37
te prvoščim tebi...
jaz sem svoje nardila....nč več...kjuzo....
vse najboljše v času obledi....
še vedno si želim sanjariti
saj ženska sem ki več in bolj želi.......
#14
Objavljeno: 28. december 2005, 19:45
nope.......hvala za želje....
te prvoščim tebi...
jaz sem svoje nardila....nč več...kjuzo....
Veš da sploh ne bi bil razočaran.Pomoje prov vesel.
Hja sam zdele is not the time for this yet.
Najprej štalca pol pa kravca poj pa otroc...hehe
#15
Objavljeno: 28. december 2005, 19:46
vse najboljše v času obledi....
še vedno si želim sanjariti
saj ženska sem ki več in bolj želi.......
#16
Objavljeno: 28. december 2005, 19:51
..glavn da maš tapravo..
E vidš toj to.Mah sej bo.
Štalco rabm zarad hm veš...pol ni nč od unga....avta tut nimam trenutno.
Toj tko: štalca+kravca = otroc...hehe
#17
Objavljeno: 28. december 2005, 20:20
Niti slučajno nisi dovolj odprt - pa ti ta mala zgleda kot desertni krožnik.
Pa te urežejo - kolikor se da. Pa tiščič in ne moreš več. Si rečeš..ok..me bo pač pobralo..nastane panika..pridivja oring velika oseba in se nasloni nate ter izstisne otroka ven. Ne potisneš sama - ker nimaš več niti trohlice moči..in potem se otrok ne oglasi. Tako dolgo bila ujeta v tvojem telesu, da nima moči..niti za droben glasek ne. Panika..ponovno..in potem končnooooooo aaaaaaaaaaaaaaaa....in ti jo le dajo na trebuh..celo rdečo..zbegano..vijolično celo v obraz..ter prestrašeno..kaj neki se dogajalo???
In boli...tako boli, da ne moreš zaspati. Krči se maternica...in ti krči so strahotni..- to je drugi porod...ki bi naj bil lažji. Pa ni bil. In odnesejo jo v inkubator - da dobi zrak, ki ga je bila skoraj prikrajšana..
Vse skupaj je tako dolgo trajalo, da sem se hotela kar vdati..in potem mi naj ne govori kakšen pameten dedc kako tole pozabiš.
Ne pozabiš nikdar.
Ampak ceniš.
Bitje, ki si je prizadevalo priti na svet in konec koncev tudi samo sebe - da si tako velikega otroka varno spravila na svet.
aja - prehrana tule
Življenje je to, kar se ti dogaja, medtem, ko planiraš druge reči.
#18
Objavljeno: 28. december 2005, 21:24
Ampak ceniš.
Bitje, ki si je prizadevalo priti na svet in konec koncev tudi samo sebe - da si tako velikega otroka varno spravila na svet.
aja - prehrana tule
#19
Objavljeno: 28. december 2005, 21:52
Hmm nadalje.....moj zakladek je bil ob porodu tak korenjak ,da sva oblačila že kar 59 cm velikost oblačilc.....drugače jih ponavadi 56...hehehe
Ampak tega vsega hudega s porodom še ni bilo konec..potem se je začela alergija in z njo zapleti.......pa potemše vročinski krči..itd intd...da nam predolga......
Skratka izkušenj in bolečin več kot dovolj....čeprav ne govorijo zastonj z otroci pride vse drugače......
glede prehrane...pa mislim jej kolko ti paše in kar ti paše..le malo manj jajčnih jedi in čistega mleka.....eko....moj nasvet.....
))))
P.s. pri meni je bil rigoleto v drugo do 6 meseca redno....tak da kej velik se nisem zredila v drugo....prvo pa ajeje..pa je šla postavca koj po gobe......na 54 kg podlage sem jih pridelala 24 tak da...hehehehe ejejejeje a sem jedla vse kar mi je pasalo...v prvo seve.....)))
vse najboljše v času obledi....
še vedno si želim sanjariti
saj ženska sem ki več in bolj želi.......
#20
Objavljeno: 29. december 2005, 02:14
NE jest "za dva", sam jej normalno, pestro, vse.
na konc, par zadnjih mescev, NE jest pomaranc kaj dost.
osebno ti zelo priporocam rmanov caj od 5. mesca dalje, ne glede na to, al nizko nosis al si mela kdaj kakrsnekoli tezave al pa ne.
zelo kul je joga, STOJECE RAZTEZALNE vaje NISO PRIMERNE od 5. mesca dalje.
ok, tega nisi vprasala, sam povem, ker sem tolk kul.
kar pa se tice tezhe in tega, sem pa jaz imela bojda sreco, ker sem skor en mesec prej rodila, ker je tamal tehtal 2860.
(pa se tko sem ga komy ven spravla )
Picasso
#21
Objavljeno: 29. december 2005, 03:23
sam, moji mami je pomagal MED! med nosecnostjo so jo v bolnici okuzili z zlatenco, tko da sm jo se jst dobu zravn itak
in bila je zelo slabokrvna. pa je dobila res domaci med in se ji je krvna slika kmalu popravla
pol, k sem pa mali biu, ze vzunaj... so mi pa skos zelenjavne juhce kuhal...
.. no, ja vcasih je bla zelenjava se zelenjava
kwa pa dans!!! se u otroski hrani je apsartan, ki so ga nasli v tumorjih, ker ga telo pac ni predelalo, temvec odlagalo v predel mozganov, kjer je nastal tumor. naposled so tumor odprli in v njem naslo koscke aspartama (umetno sladilo, ki ga najdete v otroski hrani, skoraj vseh cigumijih, bombonih, ipd...). Tako se clovek sicer vprasa 'kaj jesti med nosecnostjo' ! Toda vprasali bi se lahko tudi 'Kaj jesti po nosecnosti' !
#22
Objavljeno: 29. december 2005, 09:54
Ok - iz prve roke - kako je, če rodiš 4,5 kg teškega otroka.
Niti slučajno nisi dovolj odprt - pa ti ta mala zgleda kot desertni krožnik.
Pa te urežejo - kolikor se da. Pa tiščič in ne moreš več. Si rečeš..ok..me bo pač pobralo..nastane panika..pridivja oring velika oseba in se nasloni nate ter izstisne otroka ven. Ne potisneš sama - ker nimaš več niti trohlice moči..in potem se otrok ne oglasi. Tako dolgo bila ujeta v tvojem telesu, da nima moči..niti za droben glasek ne. Panika..ponovno..in potem končnooooooo aaaaaaaaaaaaaaaa....in ti jo le dajo na trebuh..celo rdečo..zbegano..vijolično celo v obraz..ter prestrašeno..kaj neki se dogajalo???
In boli...tako boli, da ne moreš zaspati. Krči se maternica...in ti krči so strahotni..- to je drugi porod...ki bi naj bil lažji. Pa ni bil. In odnesejo jo v inkubator - da dobi zrak, ki ga je bila skoraj prikrajšana..
Vse skupaj je tako dolgo trajalo, da sem se hotela kar vdati..in potem mi naj ne govori kakšen pameten dedc kako tole pozabiš.
Ne pozabiš nikdar.
Ampak ceniš.
Bitje, ki si je prizadevalo priti na svet in konec koncev tudi samo sebe - da si tako velikega otroka varno spravila na svet.
aja - prehrana tule
Bemu....tak plastičen oris, da me kr trebuh boli
Svaka čast. Upam, da bo otroka men kr štorkla prnesla
»Grem naprej.
Kjer ni poti, ustvarim pot.
Usmerjam tok svojega življenja,
tako kot duša v meni hoče.«
*´¨)
¸.•´¸.•*´¨) ¸.•*¨)
(¸.•´ (¸.•´
#23
Objavljeno: 30. december 2005, 14:37
Uporabniki, ki si ogledujejo to temo (0)
Člani: 0 - Gosti: 0 - Skriti člani: 0