35 komentarjev na to temo

[Robida]

Včeraj ko sem dala na forum mail mamice, se mi je glede na nekatere odzive porajala misel, da nismo vedno sposobni sprejeti sočloveka takega kot je. Dostikrat znamo obsojati, pa se ne poglobiti v tisto za kar nekoga obsojamo brez vsakega razmisleka.

[Pujsita]

Tule je bilo nekaj malega na to temo:

Sodbe; Kdo lahko sodi in kaj

[klarus]

Včeraj ko sem dala na forum mail mamice, se mi je glede na nekatere odzive porajala misel, da nismo vedno sposobni sprejeti sočloveka takega kot je. Dostikrat znamo obsojati, pa se ne poglobiti v tisto za kar nekoga obsojamo brez vsakega razmisleka.

včasih me zanese...ampak si potem vedno rečem stavek iz sv. pisma:
Kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen

[Marsa]

ne stekam Robida, saj mensezdi sploh ni blo komentarjev oz. pol ko so bli, nisem nic tacga vidla... sploh ne stekam...

hm.. ne gre za obsojanje sploh, saj to je jasno... kaj ces obsojat tu...

sam vsakdo, ki bi rekel, da ne bi za hip podvomil, bi lagal, zal, tako mislim.
je le mal obremenitev tole, najbrz pa samega socutja niti ne rabi niti noce...

jaz redko koga prav obsojam, vcas pa se mi res zdi kako dejanje obsojanja vredno, pa se tedaj skusam najti... nek vzrok, ce ze ne opravicila.

[Robida]

Sorry. Ni mišljeno na tisto temo kamor sem dala mail. Mišljeno je na splošno. Primer: mislim da je blo na TV pri Tedniku o eni družini, ko imajo že 4 otroke, peti se je rodil, živijo od otroških dodatkov in prosijo za pomoč. Ali smo sposobni sprejeti take stvari res samo kot to da bi bili pripravljeni pomagati, ali najprej obsojamo ZAKAJ ZAKAJ ZAKAJ... Pa niso samo taki primeri. So recimo tudi druge stvari, kjer pač človek naredi neko stvar, pa se mu zalomi. Ali znamo biti tolerantni brez obsojanja.

[Alan_New]

Dokler nismo v celoti sprejeli sebe, ne moremo sprejeti nikogar drugega, pa imamo lahko še tako dobre namene. Sprejemanje je učenje; od malo do vedno bolj polnega.

Poleg tega ljudje doživljajo, da so obsojeni, če so le opozorjeni na napake, ki jih počnejo, ali če jim kdo svetuje, naj nečesa več ne počnejo, ker ni dobro za druge. Potem takoj in v večini izbruhnejo: "Pa kaj boš ti meni govoril," "Vsak ima svoje mnenje," "Lahko počnem, kar hočem," "Kaj me obsojaš," ipd.

[puhica]

Sorry. Ni mišljeno na tisto temo kamor sem dala mail. Mišljeno je na splošno. Primer: mislim da je blo na TV pri Tedniku o eni družini, ko imajo že 4 otroke, peti se je rodil, živijo od otroških dodatkov in prosijo za pomoč. Ali smo sposobni sprejeti take stvari res samo kot to da bi bili pripravljeni pomagati, ali najprej obsojamo ZAKAJ ZAKAJ ZAKAJ... Pa niso samo taki primeri. So recimo tudi druge stvari, kjer pač človek naredi neko stvar, pa se mu zalomi. Ali znamo biti tolerantni brez obsojanja.

Vsaka družina ima svojo zgodbo zakaj živijo tako, kot živijo.
Nikoli ne bom obsojala in tudi nikoli ne bom razumela zakaj toliko otrok, ko pa nič nimajo. Vedno se sprašujem kaj je resnični razlog takšnih družin: otroški dodatki ali ljubezen do otrok

Če me kdo prosi za pomoč, ne obsojam ampak pomagam. Navsezadnje se vsi kdaj v življenju znajdemo v situaciji ko potrebujemo samo pomoč brez obsojanja in nepotrebnih vprašanj.

[Marsa]

Če me kdo prosi za pomoč, ne obsojam, ampak pomagam...

al pa nad znalski nasvet da dobis!

( )

[Tamburin]

Sorry. Ni mišljeno na tisto temo kamor sem dala mail. Mišljeno je na splošno. Primer: mislim da je blo na TV pri Tedniku o eni družini, ko imajo že 4 otroke, peti se je rodil, živijo od otroških dodatkov in prosijo za pomoč. Ali smo sposobni sprejeti take stvari res samo kot to da bi bili pripravljeni pomagati, ali najprej obsojamo ZAKAJ ZAKAJ ZAKAJ... Pa niso samo taki primeri. So recimo tudi druge stvari, kjer pač človek naredi neko stvar, pa se mu zalomi. Ali znamo biti tolerantni brez obsojanja.

Jaz mislim, da znamo biti tolerantni, saj dopuščamo, da so ljudje taki kot so. Če ne bi tega dopuščali, bi na primer take revne veččlanske družine kar postrelili ali pa jih vsaj prisilili v delo... Tako pa jim nič nočemo in jih pustimo živeti, kot so si oni sami izbrali. Mogoče kak posameznik v kakem trenutku malo obsoja, ko reče: "zakaj pa rojevajo toliko otrok, če so revni" ...ampak mislim, da to ne reče slabonamerno, temveč zato, ker bi rad, da bi bili taki ljudje bolj odgovorni do sebe in svojih potomcev.
Kot družba na splošno pa mislim, da sploh ne obsojamo. Celo dajemo jim otroške dodatke za vsakega otroka! Če ne bi bilo nas in naše tolerance do njih, še tega ne bi imeli!

So pa med nami tudi nekateri posamezniki, ki so še več kot samo tolerantni do njih. So celo tako občutljivi, da jim taka težka situacija drugih seže celo do srca, in so pripravljeni tudi kaj prispevati za te družine, če seveda lahko. Zato pa so take oddaje po TV, kjer se zbirajo sredstva za revne... To pa še ne pomeni, da so tolerantni samo teli posamezniki, ampak tolerantni smo vsi.

Biti toleranten pa še ne pomeni odobravati. In tudi neodobravati še ne pomeni obsojati. Mogoče se tebi zdi, da nekatere stvari obsojamo, ker jih ne odobravamo?

[alef]

Jaz mislim, da znamo biti tolerantni, saj dopuščamo, da so ljudje taki kot so.
Celo dajemo jim otroške dodatke za vsakega otroka! Če ne bi bilo nas in naše tolerance do njih, še tega ne bi imeli!

So pa med nami tudi nekateri posamezniki, ki so še več kot samo tolerantni do njih.

Biti toleranten pa še ne pomeni odobravati. In tudi neodobravati še ne pomeni obsojati. Mogoče se tebi zdi, da nekatere stvari obsojamo, ker jih ne odobravamo?

Ja, tolerantni smo vsi...
Do neke mere res...
Ampak tisto o čemer pišeš ni toliko toleranca kot zakon(otroški dodatki).
Pa se najdejo tudi taki ki potem rečejo:
Samo zato imajo toliko otrok da dobijo otroške dodatke...
Tistemu ki to izjavi bi priporočil da poskusi par mesecev preživljati vso družino SAMO z otroškimi dodatki.
Priznam da tudi sam včasih težko razumem zakaj imajo nekateri po pet, šest ali celo več otrok, pa še zase nimajo za preživetje...
Ampak kdo sem jaz da bi sodil...

"Toleranten" pa tudi še ne pomeni biti pripravljen pomagat.
To je samo "toleranca na jeziku"

Na srečo pa je nekaj tudi takih ki ne sodijo, ne obsojajo, ne razmišljajo ampak samo pomagajo

[puhica]

al pa nad znalski nasvet da dobis!

( )

To pa čist vedno paše zraven Sej boš vidla, ko boš ti....

[kukica]

Morda ni videti popolnoma ista tema, a takoj sem dobila asociacijo....

Zadnjič se mi je zapisalo:

Ali verjameš konceptu, ki pravi, da je vse eno; ali ga čutiš? Najpomembneje je, da se tega zaveš. Da veš, da ko si jezna na očeta, si jezna na del sebe, ko se bojiš srečanja z nekom, se bojiš srečanja same s sabo, ko nekoga ljubiš, poklanjaš ljubezen sebi. Zelo pomembno je, da se tega zaveš. Kajti, ko boš popolnoma sprejela, ozavestila in ponotranjila enost, boš razumela - ne le razumela, vedela boš - da je vsa tvoja interakcija s svetom, interakcija same s sabo. Da vso jezo, ko jo obračaš navzven, v resnici usmeriš vase; vse česar se bojiš, je tvoj strah pred sabo in in vsakič, ko začutiš sposobnost nekoga ali nekaj brezpogojno ljubiti, v resnici začenjaš ljubiti delček sebe.

Ni nujno, da svoje opazovanje usmeriš navznoter, če se ti v trm trenutku zdi pretežko. Za začetek (Oh kako pogosto začenjam!), lahko opazuješ svoj odnos do drugih. poklanjaš bolečino ali radost, laž ali resnico, sebe ali maske? In ko boš tako, deleček za delčkom odkrivala svoje ravnanje in občutenja do okolice, se ustavi, globoko zadihaj, poišči svoj mir in si začni odpuščati za vse, kar misliš, da si slabega storila. ....... Zdaj je primeren čas, da si oprostiš; da popolnoma odpustiš sebi in drugim. da osvobodiš energijo strahu in jo pretvoriš v ljubezen.

Energija ne nastane iz nič niti ne gre v nič. če je ne investiraš v negativno situacijo je svobodna, da sama poišče pot drugam. Pusti jo naj teče. Prepusti se življenju, kot reka, ki stalno menja svojo strugo in je povsod dobrodošla, saj prinaša življenje.

[Marsa]

...
Energija ne nastane iz nič niti ne gre v nič. če je ne investiraš v negativno situacijo je svobodna, da sama poišče pot drugam. Pusti jo naj teče. Prepusti se življenju, kot reka, ki stalno menja svojo strugo in je povsod dobrodošla, saj prinaša življenje.

Pih!

(sploh si vse fajn napisala, sam tole mi je pa se posebej vsec )

[kukica]

Pih!

(sploh si vse fajn napisala, sam tole mi je pa se posebej vsec )

Hvala.
Ampak moram priznat, da ravno prvi stavek iz odstavka, ki ti je všeč, pa ni na mojem zelniku zrastel. Ampak je tako lepo padel noter...

[Marsa]

ja saj jasno da ne, saj na to sem se tud jaz ze kot otrok sklicevala, sam to sploh ni vazno, point je, da si to super uporabla.

.. v bistvu sem tko al tko hotla citirat od 'ce' dalje.... ker mi je blo tisto vsec ravno zato, ker se mi je zdel, da je na tovjem zeljniku zrastlo...
da ce 'je ne investiras v neg. stuacijo'..., no to je to, zarad cesar mi je bla tvoja misel vsec.

[Izraz]

Jaz priznam da se še zalotim, ko koga oz. jaz mislim, da samo njegovo dejanje obsodim, potem pa kasneje opazim, da se čuti bariera, ki je nastala med njim in mano.

In sedaj se raje že takoj opomnim da naj tega ne počnem, ker me bariere motijo.

Res misel ustvari energijo in takoj ko mi kaka neumnost prileti v glavo, jo pošljem v svetlobo.

To sem počela pa še na nekem drugem mojem življenskem področju zelo močno, in prav tisto kar je bilo pred nosom, nisem opazila. No ja, važen da sem dojela.

[enaeva]

Hej, Izraz ,

js tudi zadnje čase ugotavljam podobno. O nekom pomislim, zakaj počne neko neumnost, potem, ko ga srečam, pa mi nameni en tak čuden pogled, da takoj pomislim - a ta zna meni brat misli, al kaj? Ja, to so te bariere, ki se potem kar nabirajo in če karnaprej štancaš neke minuse o eni osebi, se kasneje sploh več ne moreta videti (in ta oseba verjetno niti nima pametne razlage, zakaj ji ni do srečanja s tabo).

[Tamburin]

Alef,
vprašanje je, kaj kdo razume pod temi izrazi: toleranca, obsojanje, pripravljenost pomagati...

Seveda "biti toleranten" še ne pomeni "biti pripravljen pomagati" - vsaj zame ne. Nekdo drugi pa mogoče pričakuje, da če si toleranten, si tudi pripravljen pomagati. In če nisi pripravljen pomagati, te že obsodi, da nisi toleranten...
Potem je tudi vprašanje, kaj pomeni pomagati. Eden misli, da pomaga, če da ribe, drugi pa misli, da pomaga, če nauči loviti ribe... itd.

Kar pa se otroških dodatkov tiče... so jih menda uzakonili tisti, ki smo jih mi (ljudje) volili - vsaj večina, ne glih vsi. Torej ni glih tako, da so, ker je tak zakon, ...ampak je zakon tak, ker ga mi dopuščamo, se z njim strinjamo. Nisem še slišala, da bi se kdo bunil zaradi otroških dodatkov.

Ne vem, če nisem malo skrenila s teme... O sociali bi mogoče veljalo odpreti kako drugo temo.

[alef]

Alef,
vprašanje je, kaj kdo razume pod temi izrazi: toleranca, obsojanje, pripravljenost pomagati...

Seveda "biti toleranten" še ne pomeni "biti pripravljen pomagati" - vsaj zame ne. Nekdo drugi pa mogoče pričakuje, da če si toleranten, si tudi pripravljen pomagati. In če nisi pripravljen pomagati, te že obsodi, da nisi toleranten...
Potem je tudi vprašanje, kaj pomeni pomagati. Eden misli, da pomaga, če da ribe, drugi pa misli, da pomaga, če nauči loviti ribe... itd.

Kar pa se otroških dodatkov tiče... so jih menda uzakonili tisti, ki smo jih mi (ljudje) volili - vsaj večina, ne glih vsi. Torej ni glih tako, da so, ker je tak zakon, ...ampak je zakon tak, ker ga mi dopuščamo, se z njim strinjamo. Nisem še slišala, da bi se kdo bunil zaradi otroških dodatkov.

Ne vem, če nisem malo skrenila s teme... O sociali bi mogoče veljalo odpreti kako drugo temo.

Dobro vprašanje.
Toleranaca...
Pa kako jo kdo razume
Zelo lahko je reči - Janez in Micka imata osem otrok, joj kolk jih je...no ja, če sta jih hotla imet pa če se imajo radi, saj nas je tako skoz manj Slovencev...
Ko pa Janez in Micka rečeta - ljudje pomagajte, tolk nas je pa samo otroške dodatke imamo, to tud za hrano ni, kaj šele za ostalo - jih pa večina pravi:
Pa kaj hudiča sta pa morala naštepat tolk mulcev??
Na to bi mislila takrat ko sta jih delala...
Tako je to...žal
Napisal sem že da težko razumem take in podobne stvari.
Ampak...
Pred leti ko sva z Robido delala v enem MM sva bila pri eni družini.
Pet otrok od 8 mesecev do 16 let starosti.
Oče nezaposlen
Mati na bolniški.
Ampak imeli so se radi...
Zato raje ne sodim...

Zakon pa otroški dodatki...ni ravno off topic kot ti misliš...
To je to o čemer pišem
Kdo bi dal prostovoljno?
Nekateri ja, večina ne.
Tako pa država vzame VSEM in da tistim ki rabijo( ni ravno tako idealno in pravično ampak to je to...)
Kdo je pa volil tiste ki so to uzakonili je pa čisto nepomembno

[Kabalist]

Obsojanje ni ravno neka vrlina. Pravzaprav nekoga obsojaš, zaradi svojih napak. Osebno nikoli ne obsojam. Človek naredi napako, ker pač narobe preračuna okoliščine. Opozoriti na napako ni obsojanje. Kdor ne reagira na opombo, je to njegova stvar. Razumevanje je pot, ki obide obsojanje, saj prinese spoznanje o napaki.

[Izraz]

Hej, Izraz ,

js tudi zadnje čase ugotavljam podobno. O nekom pomislim, zakaj počne neko neumnost, potem, ko ga srečam, pa mi nameni en tak čuden pogled, da takoj pomislim - a ta zna meni brat misli, al kaj? Ja, to so te bariere, ki se potem kar nabirajo in če karnaprej štancaš neke minuse o eni osebi, se kasneje sploh več ne moreta videti (in ta oseba verjetno niti nima pametne razlage, zakaj ji ni do srečanja s tabo).

Ja to je res smotano. Ma ja še takrat, ko imaš res občutek, da imaš vso pravico to počet, ker te je nekdo grdo....je isto. Pih!!!

[ZVEZANI]

Včeraj ko sem dala na forum mail mamice, se mi je glede na nekatere odzive porajala misel, da nismo vedno sposobni sprejeti sočloveka takega kot je. Dostikrat znamo obsojati, pa se ne poglobiti v tisto za kar nekoga obsojamo brez vsakega razmisleka.

sem to našel in bom naslednje rekel:
sprejemati sočloveka takšnega kot je je stvar posameznikovih kriterijev,,,
nekdo bi se razdajal,drugi bi samo izkoriščal,nekdo bi kradel,goljufal,moril,delal škodo sočloveku,,,
se strinjam,sprejmimo ga -jih-nas take.
vendar je neko nenapisano pravilo odnosov med soljudmi ki velja,sicer v vsakem kraju po svojih merilih,
in moramo kršitve teh meril kaznovati.
kriteriji pa so zapisani in kazni določene-JE TO NESPREJEMANJE SOČLOVEKA?

[kukica]

BRAVO!!! To je zame najlepši komentar na tem forumu..

Hvala Leeon. Sem šele danes vidla tvoj komentar, ki me je pobožal po srčku. Ker ta tekst je res prišel iz srca. Še en dokaz, da lahko pišem dobro le, če pišem iz sebe.

Včasih še vedno težko verjamem, da vsi nasveti, ki jih potrebujem prihajajo od znotraj. Da so moji zunanji učitelji le ljudje, ki mi pomagajo priti do tega, kar je že v meni, ker si sama še ne zaupam dovolj.

Hvaležna sem za svoje življenje. Ne želim se več obsojati. In ne želim obsojati drugih. Energiji želim dati prosto pot, namesto da jo vlagam v ocenjevanje sebe in sveta okoli sebe. Vse je popolno.

[janko]

Vse je popolno.

[/quote]
ja. takle mamo

[Ksenia]

Če se ne strinjam z nečim, če mi je neko dejanje povsem tuje ali zame nedopustno, to še ne pomeni da obsojam ali pač?