motnje prehranjevanja
#1
Objavljeno: 15. april 2005, 07:55
No, včeraj sem se sprehodila skozi mesto, kjer poteka nek "festival"???Na štantu zagledam napis: motnje prehranjevanja in me prešine.
Ne vem če sem kdaj v življenju normalno jedla.
So obdobja ko jem...in takrat res jem. Potem pride obdobje ko skoraj nič ne jem ali celo nič ne jem.
Teža mi čez leto niha +-7 kg, odvisno od letnega časa.
V zadnjem času imam probleme z želodcem.
Vsakič, ko shujšam si obljubim, da tokrat se bom pa res pazila, da ne pridobim kilogramov nazaj, ampak mi ne uspe.
Ne vem kaj naj naredim...rada bi normalno živela, tako se pa celo moje življenje vrti okoli hrane. Enkrat preveč, drugič pretirano premalo.
Sama si žal ne znam pomagati...
#2
Objavljeno: 15. april 2005, 08:08
Včasih si res ne moreš pomagati sam.Ampak prinese življenje koga in ti ga naplavi na obalo.Pol pač morš pogledat direkt v bistvo.....
Danes sem mal zatežena, včeraj sem poslušala dr.Ostana in njegov pogled na hrano....Pa se gospod s tem ukvarja že cel svoj lajf, kuj po faksu so ga zabetoniral z nekimi diagnozami, pri triintridesetih so ga pa hotli invalidsko upokojit....ker je imel jetra fuč, pa žolčnik so mu vzel, pa slinavko....Skratka že celo življenje se revež ukvarja s hrano....in z vsem kar je povezano s tem....
Posebej mi doni v glavi-ne samo kaj ješ...tudi kako....
In to kako dobro izgleda, za svoja leta poln energije, živahnih gibov in oči in odličnega počutja..
Skratka bistvo je, da enostavnega odgovora ni.....
eh, kr neki....
pojma nimam, kr neki se oglašam
#3
Objavljeno: 15. april 2005, 08:10
#4
Objavljeno: 15. april 2005, 08:21
Malo po malo, korak za korakom.....
Skupni imenovalec vseh odvisnosti je pomanjkanje ljubezni do sebe in drugih.
Kompenzacija za sprejemanje-zadovoljitev najosnovnejše človeške potrebe, biti sprejet in biti ljubljen.....In ponavadi sega vse v zgodnje otroštvo in v podzavest...
Lahko si pomagaš z zunanjimi dejavniki, vendar na dolgi rok, če tega ne najdeš v sebi, je vse skupaj Sizifovo delo....
#5 Gost_sstane_*
Objavljeno: 15. april 2005, 08:46
A, veš kaj<{POST_SNAPBACK}>Pomlad, te razumem, več kot to-v podobnem položaju sem. Meni se je pri 19.letih zgodilo, da mi je prijateljica razložila,da hujša s tem ko bruha. No in sem poskusila tako za štos-in padla v krog bulimije. no, zdaj sem nekako ven iz tega, mam pa problem, da -podobno kot ti v določenih obdobjih jem, jem, žrem , potem pa spet-kao zdravo živim in jem " uravnoteženo" hrano-skoraj nič. Vedno ko mislim, da sem ven iz tega, padem nazaj.Zdaj se mi je to začelo poznat na psihofizičnem stanju-živčnost, labilnost...Tudi ne vem kaj naj naredim
#6
Objavljeno: 15. april 2005, 09:20
Veš koliko je tega.... blazotno nagravžna stvar...pa le redkokomu uspe zlest ven....
:
ja lahko vržeš čike v kanto, lahko ukineš alkohol.....hrane pa ne morš ukinit....
če maš kaj za povedat povej, drugač pa bod dober pa bodi rajši tiho...
#7
Objavljeno: 15. april 2005, 09:24
<{POST_SNAPBACK}> aleluja Stane, poglej malo okoli sebe....pa se idi norce brit v druge teme....
Veš koliko je tega.... blazotno nagravžna stvar...pa le redkokomu uspe zlest ven....
:
ja lahko vržeš čike v kanto, lahko ukineš alkohol.....hrane pa ne morš ukinit....
če maš kaj za povedat povej, drugač pa bod dober pa bodi rajši tiho...
#8
Objavljeno: 15. april 2005, 09:41
#9
Objavljeno: 15. april 2005, 10:02
<{POST_SNAPBACK}> aleluja Stane, poglej malo okoli sebe....pa se idi norce brit v druge teme....
Veš koliko je tega.... blazotno nagravžna stvar...pa le redkokomu uspe zlest ven....
:
ja lahko vržeš čike v kanto, lahko ukineš alkohol.....hrane pa ne morš ukinit....
če maš kaj za povedat povej, drugač pa bod dober pa bodi rajši tiho...
sej sej sej!!!!!!! TO TO TO!
ni men problem nehat kadit... nehala en dva tri. al pa kerekoli odvisnosti sem se rešla. hrane se ne morm. lahko je rečt zdej pa nč več. in če ne probaš je kul. se lahk zadržim. hrane pa ne morš kr čist nehat jest. jest morš da prežviš... bla bla bla... obup!
sem tud u začaranmu krogu.
dons sm sploh neki občutljiva. itaq ni vse tk hudo.
#10 Gost_sstane_*
Objavljeno: 15. april 2005, 10:52
Name se spomni, pa te bo apetit takoj minil<{POST_SNAPBACK}>sej sej sej!!!!!!! TO TO TO!
ni men problem nehat kadit... nehala en dva tri. al pa kerekoli odvisnosti sem se rešla. hrane se ne morm. lahko je rečt zdej pa nč več. in če ne probaš je kul. se lahk zadržim. hrane pa ne morš kr čist nehat jest. jest morš da prežviš... bla bla bla... obup!
sem tud u začaranmu krogu.
dons sm sploh neki občutljiva. itaq ni vse tk hudo.
A ni dober motiv
#11
Objavljeno: 15. april 2005, 11:00
Pa dej nehi se norčevat!<{POST_SNAPBACK}>Name se spomni, pa te bo apetit takoj minil
A ni dober motiv
Teb je to smešno, meni pa še komu žal ne. Zame je to resen problem.
#12
Objavljeno: 15. april 2005, 11:01
#13
Objavljeno: 15. april 2005, 11:15
Jaz mam recimo največje probleme s sladko hrano, predvsem s tisto, ki vsebuje čokolado.Dokler ne dam v usta prvega koščka je ok, potem pa se mi v glavi nekaj preklopi in slišim telo, ki hoče še, še, še....dokler ne pojem vsega...Včasih, ko sem preveč v sladki hrani, lahko cele dneve jem samo to in še občutka nimam, da sem se zredila-to pa je pomembno , potem pa se mi pojavi glas zdravja in začnem jest spet "normalno" hrano, pa se začnem redit, pa sem spet na začetku.
#14
Objavljeno: 15. april 2005, 11:19
čokojadi..
Al pa full slani hrani.. (pistacija, čips,.. te zadeve)
al pa svežem kruhu..
#15
Objavljeno: 15. april 2005, 11:20
hihihi stanček. sej ne vem kaj si hotu povedat, ampak mi verjetno ne bi misel nate nč pomgala<{POST_SNAPBACK}>Name se spomni, pa te bo apetit takoj minil
A ni dober motiv
#16
Objavljeno: 15. april 2005, 11:20
Bora
#17
Objavljeno: 15. april 2005, 11:22
karkoli začnem jest. tko bl konkretno... bi jedla in jedla...
#18 Gost_sstane_*
Objavljeno: 15. april 2005, 11:24
Jaz se ne norčujem nikoli iz nikogar, le v dobro voljo vas bi rad spravil, kajti pozitiven pristop k vsakemu problemu je že polovica uspeha. Če boste pa nergale in jamrale, bo samo še slabše. Nikar si pa ne mislite, da vaše telo v hrani išče kaj drugega, kot to, kar potrebuje za normalno funkcioniranje in če je tega v hrani malo ali pa nič, pač trpate vase dokler gre.<{POST_SNAPBACK}>Pa dej nehi se norčevat!
Teb je to smešno, meni pa še komu žal ne. Zame je to resen problem.
Ugotovite same, česa vam v hrani primanjkuje, pa bo problem rešen.
#19
Objavljeno: 15. april 2005, 11:28
#20
Objavljeno: 15. april 2005, 11:33
Bora
#21 Gost_sstane_*
Objavljeno: 15. april 2005, 11:38
Saj v tem je ravno vic, ne potrebujejo nobene diete, le hrana mora biti pripravljena na gurmanski način<{POST_SNAPBACK}>Don't get involve with women on a diet, because women on a diet are allways in bad mood
#22
Objavljeno: 15. april 2005, 11:47
Bora
#23 Gost_sstane_*
Objavljeno: 15. april 2005, 11:55
<{POST_SNAPBACK}>da ne bomo zdej totalni brezsrčneži izpadli, čist zastopim da je to resen problem, to pa še ne pomen da ga je treba smrtno resno jemat, že življenje samo ni smrtno resno...mal humorja, dobre volje, sprejet sam sebe in svoje napake...sprijaznt se da nismo poplni, da se včasih pregrešimo, počnemo neumnosti...vse to in mogoč se kaj (ščepec zdrave soli ) pa je polovica problema rešenga....najtežje se je držat nečesa kar je smrtno resno....če se nekaj ful omejuješ in se trudiš bit popoln, brez razvad in navad, takih in drugačnih..to ne more laufat, sej konckoncev smo sam ljudje in najtežje je bit zajeban do sebe in se držat nekih nemogočih omejitev....
#24
Objavljeno: 15. april 2005, 12:18
če te me kr rad sam zaradi tega kak zgledaš naj se kuj spele
pa kdo nam zaj tu pridiga....pa nisi ti Stane neki zagrizen nikotinski odvisnik, za Todiko vem, kje sama pisala o svojih abstinenčno nikotinskih mukah....
Eh, vsi smo na istem vozu, se skupaj peljemo v odvisniški raj.....
Je pa res, da še najbolj pomaga "crni humor"....lakše se živi
#25
Objavljeno: 15. april 2005, 12:25
Uporabniki, ki si ogledujejo to temo (1)
Člani: 0 - Gosti: 1 - Skriti člani: 0