Podobno se na astrologijo spravljajo tudi marsikateri znanstveniki in ob tem zanemarjajo načelo znanstvene nepristranskosti - postanejo pravi dogmatiki. Očitno se astrologije bojijo, zato tako odreagirajo. Tudi nekateri prof. na oddelku za psihologijo imajo takšne reakcije. Vehementno se zgovarjajo na študije, ki astrologijo zavračajo, nevedoč, da te študije temeljijo na butastih hipotezah (ker seveda o astrologiji nič ne vedo) in da predstavljajo statističen primer: "Garbage in - Garbage out.
Eden od razlogov za zavračanje zna biti pričevanje splošni fasciniranosti z astrologijo kot fetišem, kar je razumljivo,
a za znanstvenika neupravičljivo, resda.
V absolutnem smislu se niti obstoja "pošasti" ich Loch Ness-a ne da zanikati, ne dokazati (ker, mogoče je npr. že mrtva),
prav tako z obstojem raznoraznih bogov in božanstev.
A z znanstvenega stališča niti ne bi smelo iti za dokazovanje lažnosti astrologije,
temveč za:
1. Preverjanje njene pristnosti s študijem le-te
2. Preverjanje podatkov oz. t.i. dokazov, ki govorijo astrologiji v prid
Bi pa rekla glede tega, da ljudje jemljejo astrologijo za samoumevno to: Morda res marsikdo jemlje astrologijo za samoumevno, vendar pa bi močno poudarila, da jo vsakdo, ki se zelo poglobi vanjo in jo dalj časa tudi prakticira jemlje predvsem kot IZKUSTVENO vedo. To pomeni, da je astrologija predvsem stvar izkušnje in ne vere. Še mene kot precejšnjega previdneža je nemalokrat dobesedno presunilo kako skladna je simbolika nebesnih teles z notranjimi in zunanjimi dogajanji.
Nikakor ne dvomim, da astrologija deluje (niti ne dvomim, da ne deluje),
vprašanje je le, kako in predvsem kaj je najmočnejši faktor tega delovanja.
Nekaj ugovorov, čisto zavoljo objektivnosti:
-Simbolika nebesnih teles je definirana s strani človeka (ker je on te simbole ustvaril)
in kot takšna sovpada z njegovim sistemom razmišljanja in posledično s procesom samospoznaje.
Iz tega sledi sklep, da je sinhronost (katero nekateri jemljejo kot samoumevno potrditev, da nekaj deluje in da je nekaj pristno)
zgolj in predvsem posledica dejstva, da sta oba pola, ki sta v sinhroniji, ustvarjena s strani človeka
in zaradi tega niti ne more biti drugače, kot da sta v sinhroniji.
Prav tako, kot primer, se da notranje procese "razložiti" z npr. runami ali prebiranjem sporočil iz kavne usedline,
ali iz poljubnih dogodkov v naravi, kot je npr. let ptic.
-Izkušnja je vedno osebna in kot takšna omejena z osebnostjo in še bolj, z interpretacijo te osebe, ki neko izkušnjo ima.
Fascinantno na nas, ljudeh, je med drugim to, da v svetu okoli sebe konstantno iščemo ujemanja z nami samimi.
To pripelje do takšnih ekstremov, kot so vraže itd..
Na mnogih področjih (eno izmed teh je tudi magija) se človek torej sooča z izzivom varanja samega sebe.
Če nekaj našemu sistemu verovanja ne ustreza, to sistemu prilagodimo (oz. prilagodimo sistem, a to je druga zgodba).
Dober primer temu je Marsin primer: Če ti astrolog reče, da je bila tvoja mati pretirano dominantna, pa mu ti rečeš, da ne,
da v bistvu je bila pretirano ustrežljiva, ti bo rekel, da ja, saj to je eno in isto, ki se manifestira na drug način,
da posledice so pa konec koncev enake (mimogrede: posledice so dotlej, jasno, znane).
A to je, milo rečeno, jasen primer obračanja besed v lastno prid -samoprevara.( teh primerov ne skušam posplošiti, ker nisem vseveden in ker ohranjam možnost,
da astrologija dejansko je znanost oz. funkcionalna veda in da nekoč nekje dejansko obstaja (ali je ali bo) astrolog,
vreden svojega naziva).
Po drugi strani pa astrologija tudi ni stvar vere, ker že ima znanstvene dokaze in to ne samo s strani Gauquelina. Teh sicer ni veliko, kar pa je v precejšnji meri stvar same specifike astrološke simbolike - tematika je zelo kompleksna. Sama se s tem precej ukvarjam in upam da mi bo enkrat v prihodnje uspelo ustvariti celovit pregled te tematike tudi za slovenske bralce. Na ta način bo morda marsikaka nejasnost manj konfuzna.
Če ti uspe, bo to vsekakor zanimiva pridobitev za ljudi.
Hvala za jasnost !
Astrologija je hecna zadeva. Po eni strani strani marsikatero lastnost človeka zadene, po drugi strani pa je tako splošna, da bi lahko veljala za kogarkoli na tem planetu, ne glede na to, kdaj in kje se rodi. Sem že večkrat bral čisto druge horoskope ljudem, ki ti horoskopi niso bili narejeni zanje, in neverjetno: vsi so mi pritrjevali, kako so kar precej točni. Pa tudi ko sem sam bral razlage aspektov: tako splošni so, da bi se zlahka prepoznal v njih, če bi le hotel.
Zanimiva poanta, predvsem ta s tvojim preiskusom. Odlična ideja
, res.
To je eden izmed kočljivejših elementov na teh področjih...
ljudje tako zelo radi vidimo stvari na način, kot bi jih radi videli
in to nas pripelje tako daleč, da... ups, kaj pišem ?... popravek:
in to nas je pripeljalo tako "daleč"
.
Vsekakor je treba biti tu previden.
Ni pa to nujno nekakšen dokaz, da je astrologija ne bi mogla "delovati".
Planeti baje tako močno vplivajo na novorojenčka, da mu oblikujejo značajske lastnosti; a kako to, da ne vplivajo že prej? Ali je tako močno zaščiten v maternici? In kako to, da večina astrologov še vedno ne upošteva, da planeti niso več v tistih položajih, kot jih določa klasična astrologija, temveč je vse skupaj zamaknjeno, kar so čista znastvena astronomska merjenja? A še bolj zanimivo vprašanje: zakaj kljub temu, da so planeti v drugih znamenjih (mislim, da so pomanknjeni nekaj stopinj nazaj), ljudje, ki so rojeni ob tistem času, kažejo značajske lastnosti znamenj, kot če planeti ne bi bili v novem položaju?
Kolikor jaz vem, je na tej točki Jyotish eksakten. Naj me kdo popravi, če se motim.
