Hm hm... tole se je mal za zamislit...Jaz in humor, kot nuna in bangijumping
Poglej si kdaj kako dobro komedijo. Da prebudiš humor v sebi. Pol bo šlo vse lažje in bolj spontano.
Objavljeno: 16. april 2009, 19:04
Hm hm... tole se je mal za zamislit...Jaz in humor, kot nuna in bangijumping
Objavljeno: 22. april 2009, 10:25
Objavljeno: 22. april 2009, 13:18
Objavljeno: 23. april 2009, 15:25
A ti imaš plutona v peti hiši??
Saša živjo.
A gre? A je bolš?
Objavljeno: 24. april 2009, 11:56
Objavljeno: 24. april 2009, 12:19
v tretji
sem mislila, a bom s hčerko imela poseben, konstruktiven odnos, se pa zaradi mene spreminja v napetega.
S sinom je drugače. Ne vem zakaj.
Noup. Meni ne uspeva biti starš. Če bi vedela, ne bi imela otrok.
Objavljeno: 1. maj 2009, 13:29
Objavljeno: 1. maj 2009, 19:12
Objavljeno: 2. maj 2009, 07:54
Noup. Meni ne uspeva biti starš. Če bi vedela, ne bi imela otrok.
Življenje je to, kar se ti dogaja, medtem, ko planiraš druge reči.
Objavljeno: 4. maj 2009, 21:47
Objavljeno: 5. maj 2009, 04:51
Objavljeno: 5. maj 2009, 07:31
In še ena moja izkušnja, taka čisto življenjska, podedovana od moje ljube mame- kadar mi je bilo najtežje regulirat odnos s svojim sinom, mi je zmeraj rekla, naj si zamislim, kako je njemu.. Kako lahko majhno bitje nekaj doživlja, pa ne zna razložit, niti ne razume, zakaj se kaj dogaja?! Potem pa se spet postavi v svojo kožo odrasle osebe in v hipu se stvari odvijajo lažje in bolj spontano .
Objavljeno: 5. maj 2009, 08:40
čestitamPozdrav vsem, ki ste se javljali po mojem izraženem občutku, da sem zavozila vse.
Butl, hvala ti še posebej za informacije glede pomoči.
Sem se res obrnila po pomoč, kar k svoji homeopatinji.
Moje najhujše lastnosti so se spotencirale, ker v zadnjih treh letih nisem spala skupaj več kot 4 ure. Eno obdobje, pred par meseci, me je sinko zbujal vsako uro. On je zaspal, jaz pa ne vedno. Pa zgleda, da sem si proizvedla še poporodno depresijo. O depresiji me je prepričevala že osebna zdravnica kmalu po porodu, a je nisem jemala resno.
Imam nekaj homeopatskih remedij, ki so mi vrnile entuziazem. Nisem več psihično izčrpana, tudi sine bolje spi, čeprav se zbuja 2x na noč, ob isti uri, točno kot urca.
S hčerko, ki je bila vmes bolna in je naredila en velik korak v razvoju, kot vedno, ko zboli, sva se ful zbližali.
Me išče. Se stiska k meni. In jaz sem čisto paf. In raznežena. Moj otrok je srečen in miren. In jaz tudi. Razumela sem, da ko me je zavračala, ni zavračala mene, ampak je zavračala mojo slabo energijo. Je zavračala to, da nisem videla čudeža v njej.
Moram povedati pa, da naju je z možem vmes precej preskušala in sva uvedla kazen sedenja na stolu pred vrati, kot sva lepo dobila kup predlogov, da deluje, in res deluje. Prej sva ji samo prigovarjala in blablabla, sedaj pa mirno poveva, kaj je naredila nesprejemljivo in da naj gre na stol, dokler je ne pokličeva. To velja samo za težji prekršek, ko koga udari, (bratca) ali porine.
Saj se še kdaj ujezim, ampak čisto drugače. Glasu ne povzdignem nad določene decibele. Se veliko pogovarjava, hecava. žgačkava, lubčkava, crtava. Jaz jo veliko več upoštevam, sem potrpežljiva kot že dooooolgo ne.
Upam, da je nočne more konec.
Objavljeno: 5. maj 2009, 09:37
Pozdrav vsem, ki ste se javljali po mojem izraženem občutku, da sem zavozila vse.
Butl, hvala ti še posebej za informacije glede pomoči.
Sem se res obrnila po pomoč, kar k svoji homeopatinji.
Moje najhujše lastnosti so se spotencirale, ker v zadnjih treh letih nisem spala skupaj več kot 4 ure. Eno obdobje, pred par meseci, me je sinko zbujal vsako uro. On je zaspal, jaz pa ne vedno. Pa zgleda, da sem si proizvedla še poporodno depresijo. O depresiji me je prepričevala že osebna zdravnica kmalu po porodu, a je nisem jemala resno.
Imam nekaj homeopatskih remedij, ki so mi vrnile entuziazem. Nisem več psihično izčrpana, tudi sine bolje spi, čeprav se zbuja 2x na noč, ob isti uri, točno kot urca.
S hčerko, ki je bila vmes bolna in je naredila en velik korak v razvoju, kot vedno, ko zboli, sva se ful zbližali.
Me išče. Se stiska k meni. In jaz sem čisto paf. In raznežena. Moj otrok je srečen in miren. In jaz tudi. Razumela sem, da ko me je zavračala, ni zavračala mene, ampak je zavračala mojo slabo energijo. Je zavračala to, da nisem videla čudeža v njej.
Moram povedati pa, da naju je z možem vmes precej preskušala in sva uvedla kazen sedenja na stolu pred vrati, kot sva lepo dobila kup predlogov, da deluje, in res deluje. Prej sva ji samo prigovarjala in blablabla, sedaj pa mirno poveva, kaj je naredila nesprejemljivo in da naj gre na stol, dokler je ne pokličeva. To velja samo za težji prekršek, ko koga udari, (bratca) ali porine.
Saj se še kdaj ujezim, ampak čisto drugače. Glasu ne povzdignem nad določene decibele. Se veliko pogovarjava, hecava. žgačkava, lubčkava, crtava. Jaz jo veliko več upoštevam, sem potrpežljiva kot že dooooolgo ne.
Upam, da je nočne more konec.
Objavljeno: 5. maj 2009, 10:47
Fajn Saša.
Kar se pa kaznovanja s sedenjem tiče, moram rečt, da se men ne zdi dober vzgojni ukrep. Otrok s svojim vedenjem sporoča, da te potrebuje, da potrebuje tvojo pozornost, razumevanje, spoštovanje, nežnost, tvoj čas, tvojo ljubezen, varnost. Če vse to ima, oziroma, ko bo vse to imel, tudi ne bo več izpadov, ki so itak le klic po tebi.
Kr tko naprej.
Objavljeno: 5. maj 2009, 12:47
Objavljeno: 5. maj 2009, 13:32
Če bi bila vedno vsaj 90%, potem verjamem, da bi dobila marsikaj kar rabi, pa bi imela manj izpadov, ki so mimogrede pri vseh otrocih, ampak ker nisem vedno tako visoko prisotna, pa bodo še. In če koga udari ali ugrizne, bo "šla sedet" . Oleg tega raje kot da kričim, dam obe na hladno. Pa vedno se bo našlo kaj, kar ji ne bom mogla nudit in bo imela izpade, butl.
A se ti ne zdi, da malo pretiravaš, kot da je čisto vsak izpad odvisen od starša????
Pozdravčk.
Objavljeno: 5. maj 2009, 16:12
Sasha3
jst sicer nimam otrok, sam men se pa zdi tvoje kaznovanje super Bolš, kt po tazadnji al pa okol kepe, je sigurno sedenje na kazenskem stolu. Mulc ipak mora vedet, da je določeno vedenje/obnašanje nezaželjeno (brcanje, grizenje bratca ipd.) pa nej si butl kr misli svoje
Al pa psihiranje v stilu" pridne punčke tega ne delajo", "mamica te nima rada, kadar..."
Otroke se ne tepe prawjo, sam kaka vzgojna mora bit, pa čeprav je to sedenje na kazenskem stolu
Objavljeno: 6. maj 2009, 10:14
Kva je izpad?
Otrok ves čas preizkuša varnost, trdnost prostora, v ktermu se nahaja. Preizkuša meje. Če mu ti nudiš varen in trden prostor z varnimi in trdnimi /starosti primernimi/ mejami, jih ne preizkuša več tako pogosto, ko se prepriča vanje, ko prostoru zaupa. Če so izpadi te vrste pogosti, kažejo na vajino /s tem mislim na tvojo in moževo/ ali nestanovitnost, ali neusklajenost, ali preveliko zategnjenost, ali pa preveliko fleksibilnost v postavljanju prostora in tega, kar paše zraven.
Drugo obliko izpadov pa povzroča strah pred zapustitvijo in s svojimi vedenjem skuša pridobit vajino pozornost, naklonjenost, čas. Če ugotovi, da vajine pozornosti ni deležna, če je pridna, tiho, se igra, poskuša drugače. V vajinem primeru tako, da udari, ugrizne tamalga. Potem jo opaziš. Potem se dereš nanjo, jo kaznuješ...se ukvarjaš z njo in ji daš vedeti, da je. In to, da vpiješ nanjo, da se dereš, da jo udariš, da jo kaznuješ...njej pomeni, da je, da jo opaziš, da ji nameniš čas, da se ukvarjaš z njo in to tvoje ukvarjanje /čeprav skrajno neprimerno/ ji pomeni mnogo več in je zanjo mnogo manj strašljivo kot tvoje ignoriranje.
Rožica I ti je dala zelo dober nasvet. Poskusi se vživeti vanjo, ko bo spet tak izpad. Pomisli, kaj si ti pričakovala od mame, ko si bila toliko stara kot tvoja hči in si imela enak izpad. S čim bi te tvoja mama takrat pomirila? Kaj bi morala tvoja mama takrat storiti, da bi se ti umirila....in to naredi svoji hčerki. Boš videla, da bo delovalo.
Drgač pa še enkrat Saša. Otrok ni kriv. Otrok je samo indikator. Indikator vajinega odnosa z možem, ki pa je spet samo indikator tvojega in moževega odnosa v vajinih primarnih družinah. Tam je izvor.
In, ja, za izpade so odgovorni starši.
Drgač pa, sem zelo blag.
Objavljeno: 6. maj 2009, 10:33
Namreč astrološko gledano se gre za boj za premoč (boj za prevlado), uveljavljanje dveh volj, kakorkoli... kjer pa na žalost ne zmagaš ti, ampak hčerka. To pomeni, da boš z jezo, s kaznijo ali neodobravanjem in tudi užaljenostjo pri njej povzročila le še večjo trmo in nasprotovanje, kateremu ne bo konca. Kaj storiti v takšnem položaju...? Svetujem ti, preden se kakorkoli lotiš odnosa s hčerko, se loti najprej svoje potlačene jeze. Le s pomirjenim pristopom boš hčerko lahko obvladala. Ta novi pristop pa mora biti povsem iskren, ker oseba s poudarjenim plutonom, bo raziskovala in tudi našla pretvarjanje in se bo kasneje vedno spraševala, če ti še lahko kdaj sploh zaupa, odnos pa bo še težje graditi.
Objavljeno: 6. maj 2009, 11:19
Objavljeno: 6. maj 2009, 11:25
bolj ko boš flegma, bolj jo boš razorožila.
Objavljeno: 6. maj 2009, 14:05
Svetujem precej ravnodušnost, bolj ko boš flegma, bolj jo boš razorožila. Verjetno agresivnost in kazni prav "futrajo" otroški EGO, zato pripročam, da zdaj, ko so otroci majhni, deluješ nanje bolj pomirjujoče. Hčerka bo to občutila. Ljudje se ne zavedamo, da se energije čutijo precej bolj, kot si mislimo.
Objavljeno: 6. maj 2009, 15:07
Pa še to. Agresivnost in kazen ne futrata otroški ego, ampak povzročata strah, občutek manjvrednosti, občutek krivde, občutek nevrednosti v otroku.
Dolgo sem živel v Južni Afriki. Kako so tam reagiralu otroci, ko so jih starši kaznovali? Rekli so hvala. Kazen pride z ljubeznijo, tako, da spodbujamo otroka, da ga nekaj naučimo. Otroci to čutijo in so hvaležni. Šele na takšen način kazen doseže svoj učinek, ko jo otroci sprejmejo kot darilo.
Objavljeno: 6. maj 2009, 15:56
Člani: 0 - Gosti: 0 - Skriti člani: 0