Soodvisnost
#1
Objavljeno: 16. oktober 2002, 01:00
Lep nasmejan dan ti želim
http://www.lunin.net...um/blog/mavlica
#2
Objavljeno: 16. oktober 2002, 01:00
Kar vem o tem, je to, da nobena odvisnost ni dobra.. in kadar si na nekaj odvisen.. ali soodvisen.. nimas vec ti tistega v oblasti ampak tisto tebe..
Jaz sem na trenutke odvisen od foruma
Teja... sem zadel..?? A imas ti kaksno konkretno tezavo glede tega.. morda se bom spomnil se jaz svoje..
#3
Objavljeno: 16. oktober 2002, 01:00
Glede soodvisnosti. Ljudje smo socialna bitja in se soodvisnosti ne moremo znebiti, tudi ne verjamem da je slaba. Enostavno naša družba je soodvisna. Ne rečem, da se ne da bivati čisto neodvisno, vendar vemo kaj to pomeni. Robinson Cruse! Naše celo življenje je prepleteno z mnogimi ljudmi od katerih smo soodvisni kot tudi oni od nas.
Če pa misliš odvisnost, to je pa druga stvar. Če hočeš moje mnenje bi moral vedeti malo več, saj od česa odvisni.
No jaz sem odvisen od cigaret, pa še kaj bi se našlo!
___________________________________________________________________________
Andrej
>>> čudeži se dogajajo vsak dan <<<
#4
Objavljeno: 16. oktober 2002, 01:00
Pa ljubosumnost, je kaj drugega, kot to, ko hočeš imeti pod kontrolo drugega. Pa še se da naštevat.
Lep nasmejan dan ti želim
http://www.lunin.net...um/blog/mavlica
#5
Objavljeno: 16. oktober 2002, 01:00
Pa ljubosumnost, je kaj drugega, kot to, ko hočeš imeti pod kontrolo drugega.
V bistvu je to vse en sam strah.. nimas se rad.., ce izgubljas svoj cas, za preverjanje drugega.. Nepotrebno!! Vse to.. kar je negativno...
se resi tako, da ljubis sebe.. potem bos pocel, tisto kar rad pocnes.. niti slucajno ne bo nihce izgubljal cas, za nekaj, kar ga v bistvu zamarja...
Soncki..
#6
Objavljeno: 16. oktober 2002, 01:00
odvisen sem od svojega počutja,svojih nagonov,potrplenja,razmišljanja.
x:px
če sem soodvisen,hmm kaj ni to posredno biti vpleten v nekaj za kar nisi popolnoma odvisen sam od sebe x^x
sej človek mora bit odvisen vsaj zarad moralnih zadržkov x:px
x^x
Pokowc
#7
Objavljeno: 17. oktober 2002, 01:00
A sem jaz s tem se sprijaznil? Ne vem.. kako bi to ugotovil? V bistvu ja, ce obstaja ta druzba, takrat, ko si jo zelim, ce pa tezijo, ko hoces imeti mir.. se mi pa zdi, da ni druzbeno bitje.. Konec koncecv spet je.. ker ko druzbe ni.. jo hocmo spet imet..
Ma sej, vedno cloveski um, hoce tisto, kar nima... ceprav je ze vcasih imel.. odvisnost je blodnja uma..
Moralni zadrzki.. [?] .. bi bilo bolje reci... da zaradi omejitev ... druzbenih... ce so voditelji omejeni.. potem vecina je omejena.. ko voditelj spremeni mnenje.. spet vecina spremeni mnenje.. ljudje rabijo voditelje.. odvisni so od njih... zato pa lahko nabijajo davke.. kakor zelijo in drugi voditelji filajo ljudi z raznim grehom, peklom, in brezmadeznim spocetjem..
JAAAAAUUUUU!!
Bom se malo pocakal..
#8
Objavljeno: 17. oktober 2002, 01:00
Zelo sem - sva - odvisna...pa čeprav si bolj kot vse želim, da ne bi bila.
Samo nisem si še prišla na jasno kako iz začaranega kroga. Ker to je.
Začaran krog.
natalija
Življenje je to, kar se ti dogaja, medtem, ko planiraš druge reči.
#9
Objavljeno: 17. oktober 2002, 01:00
Tud jest mislim, da sem mal odvisna - od odnosov. To sem začela bolj ugotavljati, ko sem prebrala knjigo Sanje Rozman - Zaljubljeni v sanje. Ne vem, kako nej se jo pozdravim. Ja, res se to kaže kot nek nadzor nad osebo - partnerjem in nezadovoljstvom s samim sabo. Pa tud občutek, da sploh nimaš partnerja zares rad, ampak si z njim zato, ker zadovoljuje neko tvojo notranjo potrebo.
#10
Objavljeno: 17. oktober 2002, 01:00
#11
Objavljeno: 18. oktober 2002, 01:00
quote:
teja pravi:
Me zanima, če ima kdo težave s soodvistnostjo. Če jih je kdo imel in jih je že rešil. V glavnem vse okoli tega.
ma jih!
ce hoces si predstavljaj, da sedaj, danes, pustis 'vse kar imas';
torej, npr.: sluzbo, prijatelje, partnerja, hobije, racunalnik,
slikanje, cd-je, knjige, ponev za jajca, etc... in da gres v tujino;
gres; imas sabo le nekaj manjsih predmetkov, ki te razveseljujejo ali
pa tudi te pustis, zazges, odstranis iz zivljenja, spomine, slike,
ostalo... in gres. ne ves kaj te caka, za sabo pustis vse!
kje se ustavi? kje se ustavis, ko pakiras? kaj ti je zal pustiti?
kaj lazje in kaj tezje odstranis? komu bi povedala za odhod?
s kom bi se popreje govorila, ga videla, si ga zabelezila v spomin?
in gledas in vidis kje je tezje.
kje se um upira pod pretvezo, da ima odgovornost?
kaj je odgovornost? komu si dolzna ne postopati kakor zelis?
... evo: Java Runtime environment se mi hoce sdaj nainstalirat
#12
Objavljeno: 26. oktober 2002, 01:00
JAAAAAUUUUU!! Se naj grem takoj ubit.. ali naj se malo pocakam..
Stari, ni problema!
#13
Objavljeno: 27. oktober 2002, 01:00
#14
Objavljeno: 27. oktober 2002, 01:00
quote:
mawan pravi:
Kaj pa narediti, če vidš, da zarad take soodvisnosti izgubljas prijatelja? Da vids, da on/a izgublja sam/a sebe... Pa bi mu/ji rad pomagal, ampak te sploh (vec) ne spusti notr... Cedalje bl je dalec in cedalje manj upanja mas.
ne razumem?
#15
Objavljeno: 25. februar 2003, 01:00
Mogoče bi tukaj z izkušnjami komu olajšali življenje, ker primerov je preveč, samo težko je o tem spregovoriti, ne?
Lep nasmejan dan ti želim
http://www.lunin.net...um/blog/mavlica
#16
Objavljeno: 22. november 2004, 09:23
A to pomeni, da ne moreš nekoga, ki te ima zares rad ljubit? Da ne čutiš veselja ob razdajanju, da te nekaj ovira. Da sploh ne veš, če je ta prav zate? Da oba trpita. Da se ne moreš odločit za fanta. Da šele ko postane bolj hudo in težko, lažje začutiš toplino do partnerja. Da ti je grozno samo pomisliti, da bi te partner lahko zapustil ali da bi ga ti moral, ker mogoče ni pravi zate in ga ne ljubiš. Ker sploh ne veš ali ga imaš rad. Ker ne veš, a je problem v tem, da sebe ne maraš in ne veš, kako bi vse to spremenil.
Pa oče je bil tudi alkoholik in nikakor me ne privlačijo takšni moški, ki kažejo znake alkoholika ali kakšno drugo odvisnost ali iščejo kakšno omamo. Znam pa najti takšne, ki me imajo resnično radi, so dobri in razumevajoči. Nočem ga izgubiti, a v sebi čutim tudi nekakšen nemir, da ni prav, da sem z njim, če mu ne morem dat ljubezni.
Rajka
#17
Objavljeno: 22. november 2004, 11:03
malo zalostno, da tako crnogledo razmisljas, hkrati pa kul, da si sposobna to videt in opazit pri sebi...
Imamo stevilne teme se o tem, samo te zdajle ne vem nanje napotiti, itak pa se mi zdi dbest, ko si nasla tole prav specificno temo in objavila prav sem.
(*jaz pa sem jo malo popravila, ker je bila popacena).
Kaj narediti, nic posebnega, se nauciti sprejemati, biti trden v sebi... Se nauciti sebe jemati kot celoto in ne zgolj kot polovico.
Picasso
#18
Objavljeno: 22. november 2004, 14:15
Pomembno je da se začneš ceniti, da veš da si sama sebi največ vredna, da se sprejmeš točno taka kot si, ker točno tako te drugi ljubijo in vidijo. Začni se imeti rada. To bi bilo za začetek. Ful enostavno napisano, pa tako težko naredit )
Lep nasmejan dan ti želim
http://www.lunin.net...um/blog/mavlica
#19
Objavljeno: 22. november 2004, 15:06
Hvala obema za spodbudne besede!
Res se premalokrat spomnim, da moram sebe ceniti!
Gloda me en problem, ker nekako čutim, da bi bilo najbolje partnerja pustit, saj bi bilo tako mogoče bolje za oba, obenem pa tega nočem in se te rešitve zelo bojim, saj bi izgubila čudovitega fanta in bi bila zopet sama!
Včasih imam občutek, da izberem ravno takšne fante, ki jih nimam dovolj rada, ampak me k njemu vleče nekaj drugega kot prava ljubezen (varnost, sprejetje, ne vem, kaj bi še lahko bilo).
Hvala za vse spodbudne odgovore!
Rajka
#20
Objavljeno: 22. november 2004, 22:38
Tudi ljudje smo odvisni drug od drugega, od kar obstajamo. Pa še od marsičesa drugega smo odvisni (od vode, zraka, hrane...), in s tem ni nič narobe. Vse je med seboj prepleteno, povezano.
Problem pa je, če smo od koga ali česa odvisni in nas hkrati to duši. V takem primeru pa je po mojem potrebno razčistiti pri sebi, koliko se splača biti odvisen in koliko se splača zaradi tega trpeti.
#21
Objavljeno: 23. november 2004, 07:56
In življenje, ki ga živiva z možem je tako utečeno, da me zmrazi, če pomislim, da bi to izginilo... sem odvisnik ja....
#22
Objavljeno: 2. december 2004, 21:58
Mene je tudi na nek način groza, da bi kar 'izginil', ampak zdaj, ko je, me je pa kakšen dan ali celon več dni čisto OK, če ne tičiva skupaj.
Pa naj še jaz vprašam ostale: se je komu zgodila kaka 'bolna' odvisnost od človeka, ki ni partner? Npr. od prijatelja?
Meni namreč se je in je v bistvu prav težka stvar rešiti se takšne obsedenosti. Ampak mi je ratal!
kakšne so vaše izkušnje s pretiranimi navezanostmi na druge?
Zakaj se pravzaprav zgodijo?
#23
Objavljeno: 2. december 2004, 22:05
tolk si pac... si zelel nekomu pripadati (recimo nisi dobival dost ljubezni), da si cist se obesil pol na to, ko se je zgodilo... in podobno
Picasso
#24
Objavljeno: 2. december 2004, 22:09
Takrat sem ful rabla bit nekomu pomembna.
#25
Objavljeno: 3. december 2004, 10:23
Picasso
Uporabniki, ki si ogledujejo to temo (0)
Člani: 0 - Gosti: 0 - Skriti člani: 0