aeval, jaz sem eno res super ponev, keramično, kupila.
za palačinke sicer, ampak se NIČ ne prijemlje.
Znamko ti povem, ko pridem domov.
Zdaj pa še k mojemu vprašanju, ampak pod pogojem, da mi postrežete samo s primeri dobre prakse, nič teoretiziranja, nič prenesenega pomena ali simboličnih prispodob ,samo konkretno, ker mi je ostal en sam živec in tega moram ohranit za dobro vseh ljudi okoli mene in širše okolice.
moje vprašanje je sledeče:
kako naj živim na način, da me ne bo non stop preganjal čas oziroma kje naj ga najdem (ker ko ga rabim, ga ni)?
Zdaj pa konkretno:
1. domov pridem v najboljšem primeru med 3 in 4.
2. otroka imata treninge ob takih nerodnih urah, da jemo kosila tam okoli petih.
3. vmes je treba se uskladit in razvozit otroka
4. po kosilu je teba poskrbet za osnovno pospravljanje in otroka in dva psa, od njiju potrebuje vsak svoj "krog" (psica je že stara in rabi svoj tempo in dolžino -pol ure , mladec pa poln energije in rabi se zdivjat - minimalno uro in pol zanj)
5. za vse to imam časa 2-3 ure, ker tam nekje okoli osmih je rihtanje otrok za spanje, večerja ipd.
v ta čas pa ni vštet čas zame. Ki ga rabim. in ga primanjkuje. da ne govorim o kakem generalnem pospravljanju. ali o kakšnem izrednem dogodku, ki preseneti. ali okolica hiše.
saj sploh ne vem, če bi tole postnila.
sliši se kot zelo zamorjen in brezizhoden klic na pomoč
v bistvu ni hudo - dokler ne začnem razmišlajt o tem, da me to pomanjkanje časa DUŠI.
Fouš sem ljudem, ki znajo živet.
jaz zgleda da ne znam (razen na dopustu).
in si grem na živce s tem.
ker mi grejo na živce drugi, ki govorijo, kako nimajo časa.
ven iz tega kroga pa NE ZNAM.
Ne vidim izhoda.
torej, kako delate vi?
kako vam RATA??
bi bila vesela ,da kaj prekopiram