Moje mnenje glede na povedano...za moje pojme ti ne rabiš glih brce, ampak podporo, učenje in še kaj zraven...
Takemu stanju se v večini primerov reče astral, lahko je tudi eterični nivo, ampak ta ima druge značilnosti. V takih primerih se fizično telo ne premika. Če pa se je človek fizično sposoben gibati in je kao v nekem čudnem stanju- ni še čisto prebujen- kao pol v sanjskem svetu pol v fizični realnosti- je pa pomanjkanje prizemljitve. Govorim za obične ljudi, ne tiste malo bolj duhovno napredne. Pri njih so stvari lahko drugačne...
Meditacija ni samo poglabljanje vase in letanje po višjih svetovih...mislim, da sem že povedal bistvo, kaj pa vse to povleče za sabo pa nisem omenjal, ker se mi ne zdi smotrno oz. ni primeren čas za to...Se ne posmehujem, ker sem šel sam čez določene take faze...Če ti direktno povem, brez olepšav nisi še zrel za nekatere stvari, zato sem priporočal osnove...Jaz sem te stvari začel razumevat šele po 23. letu oz. tam okol, ko so se mi začeli odpirat čisto novi horizonti...Glede na tvojo starost, bi bil obisk šamanov v ZDA kar velik finančni zalogaj in še vprašanje, če bi dobil to kar pričakuješ...
Ne vem kaj točno si videl in doživel...Par informacij, ki jih v večini knjig ni zaslediti...tudi stiki z dušo imajo svoje cikluse...Duša se lahko "javi", ampak če človek še ni pripravljen se bo stik navidezno prekinil. Povedano po domače duša bo opazovala dogajanje in vsake toliko časa kao vzpostavila stik in glede na reakcije bo odvisen potek dogodkov. Če se energije duše ne uporablja v pravilen namen lahko posamezniku povzroči dosti več škode kot, če navideznega stika nima...
Kar bi se jaz na tvojem mestu vprašal je MOTIV za meditacijo. Kako je energija duše začela vplivati na tebe ali si se odzval na določene stvari ali si kaj spremenil na sebi...in kar je najbolj pomembno, kaj je imela okolica od tega stika...
Če motivi in usmerjenost niso pravi (kot hoče duša) potem so vse čarolije na višjih nivojih brez učinka oz. se lahko kao uskladiščijo za kasnejši čas. Podobno kot denar na banki, ki se ga položi otroku in ga ta lahko dvigne, ko postane polnoleten ali doseže neko določeno starost...
In še glede meditacij...obstajajo tudi full hude meditacije za prizemljitev (poleg ostalih zadev), so pa te zadevce bolj v povezavi s skupinskim delom (nefizično delo)...to je pa že čisto drugo področje oz. tema...Seveda obstajajo tudi individualne prizemljitvene meditacije, zato se mi zdi nesmiselno nekomu govoriti, da ne sme meditirati...Po domače povedano, fora je samo ali se usmerja energijo navzgor ali navzdol...
Vez z dušo se da hitro vzpostavit oz. se da priklicat z določenimi mantrami. Vprašanje je samo ali je človek pripravljen na tako hude energije in ali ve kaj delati z njimi. Ali je pripravljen prevzeti določene odgovornosti in posledice, ki sledijo takemu stiku... Energije duše niso namenjene samo posamezniku...Pazljivo razmisli kaj si želiš in ne skušaj prehitevati dogodkov, če ne veš točno kaj je najbolje zate...in ne se igrati s prehudimi silami, če se ne znaš...Vsak človek ima svoje meje glede znanja, sposobnosti in izkušenj. Velja tudi za mene, da ne bom preveč pametoval. Malo čez mejo se lahko prošeta in pogleda, še bolje je, če je izlet pod kakšnim strokovnim vodstvom iz višjega nivoja. Najprej je treba raziskati in dobiti nadzor nad znanim področjem potem pa polako košček po košček, step by step naprej...
Kar jaz razumem kot astral je čustveno telo, sem mnenja da ima domišljija veliko v zvezi z astralnim telesom. Sam si zelo težko kaj predstavljam v glavi, kot da imam nekako miselno blokado..
Sanje naj bi bile sestavljene iz čustev in mogoče katerih drugih stvari. Sam se svojih sanj ne spomnim že dolgo časa, če pa se jih ( precej redko ) pa so zmeraj tako težke, nejasne, zamegljene..
Mislim, da je travma nekako posegla tudi v moje astralno telo, ampak o teh zadevah vem zelo zelo malo.
Verjamem, da še morda nisem zrel za razumevanja v celoti KAJ sem, ampak vseeno bi rad živel svoje življenje v dobrih in slabih trenutkih, ne pa v praznih.
Kar se spomnim iz mojega stika z mojo dušo je to, da je energija duše čista pozitivna energija - ljubezen in to sem tudi nekako absorbiral vase. To ljubezen sem zmeraj nosil s sabo in nikoli nisem pazil komu jo dam in komu ne. Sam ne verjamem, da bi lahko to negativno vplivalo name, ker sem zelo rad delal pozitivne stvari zase in za druge. In tudi ne verjamem, da si nekdo ne zasluži ljubezni, čeprav je naredil kaj slabega. Velikokrat je v slabem dejanje prisoten strah ali kakšno negativno čustvo, vendar ljubezen ima zmožnost transformirat ta negativna čustva in v vedenju tega sem lahko živel svobodno kot še nikoli.
Razlog, da sem začel meditirat je bil čist naključen. Enkrat sem na youtube-u gledal video "How to Meditate". Nevem, kaj me je tisti trenutek tako pritegnilo k gledanju tega videa, ampak sem potem poskusil tudi sam. Ko sem prvič meditiral sem le nekako lebdel, brez da bi se na kaj oziral. S časoma pa so na plano prišle stvari, ki sem jih nekako držal v ozadju. Na plano so s prva prišle slabe stvari, ki sem jih jaz naredil drugim. To sem tudi brez straha ali sramu opazoval, te stvari sem potem sprejel in se nekako opravičil, obžaloval. Samemu sebi sem odpustil kar sem naredil. Čutil sem veliko olajšanje, kot da je nekdo odmaknil 50kg težak kamen iz mojega bitja
Čez nekaj časa ( čez nekaj dni ) sem spet meditiral. Tokrat so na plano prišle stvari, ki so jih drugi naredili meni. Spet sem le opazoval in sproti odpuščal. To je nekako omogočilo, da sem bil kar sem bil.. brez strahu ali sramu. Potem sem pa potoval vedno bolj globoko k sebi. Veliko krat sem doživel sanje v katerih sem nekako zavestno prisoten. Velikokrat sem v takih sanjah letel in lebdel, brez destinacije in razloga. Le zaradi radosti..
Nekako sem splezal na višjo raven zavedanja in se vedno bolj bližal k sebi, k tisti oddaljeni pikici sredi neznanega, ki sem jo zmeraj nosil v sebi, še kot otrok.
Med travmo pa sem se od te "pikice" totalno odrezal, prekinil stik. S tem pa se je začelo rušiti vse kar sem bil in kar sem nosil v sebi.
Kakšen teden po travmi se je večkrat vrnila čustvena energija k meni, ampak je bila tako zelo obremenjujoča, da sem lahko le jokal.. kot neko dete.. Po nekaj mesecih pa sem se znašel v praznini sredi ničesar, kot da bi bil obdan z zidom, ki blokira energijo.
Mogoče boš našel odgovore v knjigi: Iniciacija v Hermetizem / Franz Bardon, knjiga je polna treningov. 
Hvala za informacijo, upam , da jo imajo kje v knjižnici
