Spoštovana Iknee,
V kolikor se ne motim sem z vami glede vašega znanja in izkušenj iz področja strokovnega profiliranja oseb enkrat že več kot jasno zaključil. A očitno potrebujete novo lekcijo. Zaradi česar bom tokrat poizkusil biti še malo bolj jasen.
Iz vsebine vaših objav je več kot le razvidno, da nadvse intenzivno prakticirate hitro etiketiranje posameznika ter v kolikor nekdo le malo drugače razmišlja od vas ga nemudoma določite kot osebo, ki ni sposobna kontrolirati lastnih čustev. Pri čemer seveda zavedno in nezavedno nenehno projicirate omenjeno lastno pomanjkljivost na vaše sogovornice in sogovornike. Po drugi strani prav tako niste sposobni obvladovati lastnih predsodkov, stereotipov, pogojnih refleksov in podobno ter vse to nadvse marljivo projicirate na vaše sogovornice in sogovornike. Kakor tudi niste sposobni niti zmožni sprejemati resnične drugačnosti nekoga drugega. Pri čemer imam v mislih drugačnost, ki izvira iz povsem drugačne miselnosti ter povsem drugačnega kulturnega in civilizacijskega 'conditioninga' nekoga drugega, navkljub temu, da nenehno izpostavljate, da ste tega sposobni. (1)
Na drugi strani se nadvse radi na osnovi določenih vaših parcialnih in omejenih mnenj, pogledov, stališč, razmišljanj in razlag spuščate v razprave, za katere ne posedujete zadostnih predhodnih znanj in izkušenj. V katerih poizkušate vsiljevati vaša parcialna in omejena mnenja, poglede, stališča, razmišljanja in razlage vsem udeleženim v posamezni razpravi ter se nemudoma zatekate takšnim ali drugačnim manipulacijam in poizkusom diskreditacije sogovornika, pri katerem zaznate, da iz določenega področja poseduje bistveno večji obseg znanj in izkušenj od vas. Katere še nadaljnje podkrepite z vašo uporabo najrazličnejših malo bolj subtilnih oblik provokacij sogovornika in v kolikor se na vse tovrstne vaše pristope vaš sogovornik ne odziva v skladu z vašimi želenimi pričakovanji, je po vašem 'skromnem' mnenju tovrsten posameznik vsekakor manipulant ali še kaj hujšega.
Poleg tega nadvse radi izpostavljate iskrenost in odkritost, navkljub dejstvu, da dejansko niste sposobni zaznati kdaj je določen posameznik resnično iskren in odkrit, saj sleherno obliko iskrenosti in odkritosti, katera se razlikuje od vašega osebnega koncepta iskrenosti in odkritosti nemudoma označite za cinizem ali sarkazem. Pri čemer dejansko nimate nikakršnega namena, da bi se vsaj potrudili razumeti drugačno obliko iskrenosti in odkritosti nekoga, ki se od vas zelo razlikuje v vsem. Četudi tovrstni posameznik nadvse jasno in transparentno izpostavi, da razmišlja, se izraža, deluje in veruje v povsem drugačne zadeve od vas. Iz vaših odgovorov in objav je več kot le razvidno, da jemljete tovrstno iskrenost in odkritost zgolj kot prazne besede ter preprosto ne priznavate niti možnosti, da bi obstajal nekdo, ki razmišlja, se izraža, deluje in veruje v povsem drugačne zadeve od vas. Tovrstne posameznice in posamezniki, kot ste vi, vsekakor niste poklicani, da bi kogar koli na kakršen koli način strokovno profilirali. Zaradi česar tudi smatrajte tokratni moj odgovor kot dokončni odgovor na vse vaše nadaljnje odgovore. V kolikor nameravate v bodoče kadar koli vstopiti v razpravo z menoj o čemer koli, pa se za začetek malo bolje držite splošnih načel vljudnosti in medsebojnega spoštovanja.
Mimogrede še en manjši popravek za vas: V vseh angleških prevodih del C. G. Junga se uporablja za proces vnovičnega vzpostavljanja osi: jaz-sebstvo angleška beseda: individuation, medtem ko se za širši proces, katerega slednji je zgolj sestavni del, uporablja angleška beseda: individualization. Se pa vsekakor strinjam, da procesa individuacije ne gre kakor koli enačiti s procesom individualizacije. Kajti posameznikova individuacija je zgolj vmesna stopnja na njegovi poti individualizacije. (2) V kolikor me želite v bodoče kakor koli strokovno popravljati iz področja analitične in globinske psihologije vam svetujem, da prvo podrobno predelate vsaj kompletni opus C. G. Junga, Ericha Neumanna, Edwarda Edingerja in Mary Esther Harding.
Kar pa se zadeva vaših 'strokovnih' popravkov mojih strokovnih terminov: versko izkustvo, kateri je nosilec sistema diametralnega nasprotja: zavest-intuicija, in duhovno izkustvo, kateri je nosilec sistema diametralnega nasprotja: intuicija-podzavest ter mojih strokovnih razlag slednjih, pa vam svetujem, da si prvo vsaj podrobno preberete moje strokovno delo: Um Buda, v katerem sem ju na osnovni ravni dokaj podrobno predstavil. Vse do takrat pa bi vas vljudno naprošal, da se vzdržite vaše 'mesijanske' potrebe po tem, da morate vsakogar prepričati v vaš prav. Pri čemer mogoče tudi ne bi bilo slabo, v kolikor bi vsaj enkrat v življenju resno upoštevali, da obstajamo posamezniki, ki ne gojimo tovrstnih plemenitih 'mesijanskih' potreb. (3)
Z vsem dolžnim spoštovanjem,
KoryuBudo
1.) Vaš post je zelo lep primer projekcije. Etiketiranje oseb s tistimi, ki ne kontrolirajo svojih čustev je zelo značilno za vas, ne zame, jaz sem to naredila samo v vašem primeru in v nobenem drugem postu, pa še to zgolj zato, da bi pokazala, kako ravno to, kar očitate drugim, počnete tudi sami. Sicer pa tega vašega vedenja nisem opazila le jaz, ampak tudi nekaj drugih udeležencev foruma. Tudi vi v svojih postih izkazujete nesprejemanje drugače mislečih. Ne le, da izrazite svoje nestrinjanje, kar je popolnoma v redu, vi greste še dlje, v osebno diskreditacijo sogovornika, ki se ne strinja z vami in vas ne občuduje in hvali.
2.) Kar se tiče vašega vzvišenega podučevanja Jungove psihologije, sem vam pripravila citat eseja o tem, kaj v Jungovi psihologiji pomeni strokovni termin individuacija in individualizacija, z vsemi ustreznimi citati Jungovih del, ki dokazujejo, da se nisem motila v svojem postu, pač pa ste vi uporabili neustrezen termin individualizacija. Pa v tem primeru niti ne gre za dokazovanje mojega prav, gre za to, da se postavljate v vlogo velikega in edinega strokovnjaka, ko naredite napako, pa namesto dopuščanja možnosti, da se motite, dobesedno ponižujete in dajete v nič druge. Ali lahko sprejmete dejstvo, da niste edini, ki ste brali Junga?
“Individuation” is a term often associated with Jung and his psychology. In this four-part essay we are going to define “individuation” and discuss some of the benefits, elements and requirements for achieving individuation (Part I). Then we’ll examine several components of it, specifically the locus of control (Part II), the locus of authority (Part III) and the locus of security (Part IV).
What is “Individuation”?
Our English word comes from the Latin individuus, meaning “undivided” or “individual.”[1] The dictionary defines “individuation” as “the process leading to individual existence, as distinct from that of the species.”[2] This definition applies the term to both animals and humans. Jung’s usage focused on humans and the concept became central to his approach to psychology.[3]
Jung recognized the importance he placed on individuation in his 1921 definition of the term:
The concept of individuation plays a large role in our psychology. In general, it is the process by which individual beings are formed and differentiated; in particular, it is the development of the psychological individual... as a being distinct from the general, collective psychology. Individuation, therefore, is a process of differentiation... having for its goal the development of the individual personality.[4]
In later years, Jung amplified his definition in a series of essays, describing “individuation” as
... the process by which a person becomes a psychological “in-dividual,” that is a separate, indivisible unity or “whole.”[5]
...the better and more complete fulfillment of the collective qualities of the human being,...[6]
... practically the same as the development of consciousness out of the original state of identity.... It is thus an extension of the sphere of consciousness, an enriching of conscious psychological life.[7]
... becoming an “in-dividual,” and, in so far as “individuality” embraces our innermost, last, and incomparable uniqueness, it also implies becoming one’s own self. We could therefore translate individuation as “coming to selfhood,” or “self-realization.” [8]
Jung felt this process of “self-realization” was a “natural transformation,”[9] something that “the unconscious had in mind,”[10] something meant to develop our individual personality.
Aware of Western culture’s vaunting of individualism, Jung took pains to stress the difference between “individualism” and “individuation.” The former concept is ego-driven and fosters selfishness and lack of concern for others. (Think of the bumper sticker that celebrates “Looking out for #1!”). Individuation is very much the opposite: Over the years of inner work the process requires, the person experiences repeated crucifixions of the ego as the ego confronts and assimilates contents of the unconscious. This long-term process
... brings to birth a consciousness of human community precisely because it makes us aware of the unconscious, which unites and is common to all mankind. Individuation is an at-one-ment with oneself and at the same time with humanity, since oneself is a part of humanity.[14]
So, far from being selfish, an individuated person feels deeper responsibility to support and serve others and to foster peace, wholeness and integrity in the world.
Bibliography
Hollis, James (1996), Swamplands of the Soul. Toronto: Inner City Books.
Jung, Carl Gustav (1971), “Psychological Types,” CW 6. Princeton: Princeton University Press.
________ (1966), “Two Essays on Analytical Psychology,” CW 7. Princeton: Princeton University Press.
________ (1959), ”The Archetypes and the Collective Unconscious,” CW 9i. Princeton: Princeton University Press.
________ (1970), “Civilization in Transition,” CW 10. Princeton: Princeton University Press.
________ (1969), “Psychology and Religion: West and East,” CW 11. Princeton: Princeton University Press.
________ (1954), “The Practice of Psychotherapy,” CW 16. Princeton: Princeton University Press.
Sharp, Daryl (1991), Jung Lexicon: A Primer of Terms and Concepts. Toronto: Inner City Book
[1] World Book Encyclopedia Dictionary, I, 1003.
[3] Jung, Collected Works, 6, ¶757. As has been the convention throughout these blog essays, CW will hereafter be the abbreviation for Jung’s Collected Works.
[10] CW, 91, ¶530
3.) Trditev velja predvsem za vas. Nihče na tem forumu se na vsako najmanjše nestrinjanje ne odziva na celih straneh, na katerih praktično v vsakem odstavku izpostavlja svojo strokovnosti in zaverovanost v svoj prav ob hkratnem razvrednotenju sogovornika. Nisem še zasledila, da bi kogarkoli na forumu, ki ima vsaj malo drugačno mnenje od vašega, sprejeli kot enakovrednega in enako kompetentnega sogovornika.
