... Če bi prebral Bhagavad Gito kakršna je bi lahko razumel ta point. Kaurave so se nepravično obnašali do svojih bratov Pandav (eden izmed njimi je Ardžuna). Ko se je Ardžuna pripravljal na pravično vojno je na drugi strani videl svoje učitelje, sorodnike itd. in se ni želel boriti, ampak se it "nenasilje". Krišna mu je razložil kako je to njegovo "nenasilje" nasilje nad svojo in dušo drugih. Zato je Krišna Ardžuni najprej razložil razliko med dušo in telesom in umom in potem tudi med različnimi dejanji duše.
Ni da je Krišna najvišji, vsemogočni in idealni zato ker ga jaz tko vidim, ampak ker to pač enostavno je 
To so tvoje špekulacije Krišna je vedno Bog in On je vedno Čejtanja Mahaprabhu. Njegove kvalitete so neomejene in hkrati se stalno povečujejo. Vedno je nad mano. Ko sem mu predan, sem srečen ker je to moja naravna pozicija.
Mogoče bi pa ti moral prebrati par verzij tolmačenja Bhagavadgite različnih duhovnih učiteljev na različnih nivojih zavedanja...mogoče bi potem lažje opazil razliko...
Jaz sem Bog; Jaz sem Krišna; Jaz sem bhakta...vse te izjave so pravilne, če človeček razume pomen...ampak da bo tudi praktično to dojel ne samo teoretično, se mora pa tako tudi obnašati...to je pa že malo bolj jeba...To je poanta tistega iz točke tri...
Gledano iz ptičje perspektive (zavedanje enosti) bi se lahko reklo, da je Krišna Chaitanja, tako kot bi se lahko reklo, da sem Krišna tudi jaz ali šamano...iz našega (človeškega) vidika je pa slika drugačna...Krišna je bil duhovni učitelj, Chaitanja pa njegov učenec...Krišna je naučio vse v zemeljski šoli in tudi naredil zaključne izpite, Chaitanja ne...In tako kot je moral Jezus v naslednjem lifeu narediti zaključne izpite, jih je moral tudi Chaitanja... 
Boljša verzija razlage...za moje pojme valjda...
Bog se razkriva v svetih spisih. V Bhagavadgiti lahko dobite popolno predstavo o naravi in lastnostih božanskih utelešenj (avatarjev). Bog deluje kot prijatelj, družabnik, kočijaž, učitelj, svetovalec in zaščitnik slednikov. Vojna opisana v epu Mahabharata ni poglavje iz daljnje zgodovine, ampak se odvija v vsakem človeškem srcu med silami dobrega in zla. Kdor prepozna kako pomembno je, da Boga postavi za svojega kočijaža, je bitko zagotovo dobil. Kdor ne uspe preprečiti vpliva zlih sil, jim podleže. Boga sprejmite za svojega gospodarja. Predajte mu vse aktivnosti, posvetite mu vsako besedo, dejanje in misel, kakor, da mu podarjate cvet. V Bhagavdgiti tistemu, ki se je predal Bogu, s tolažilnimi besedami zagotavlja naslednje: »Osvobodil te bom, ne bodi žalosten«....
V epu Mahabharata so Kaurave verjeli, da je najpomembnejši posameznik (jaz), nato svet, na zadnjem mestu pa je Bog. Zavetje so iskali v bogastvu in posvetni blaginji, zato se niso primerno zaščitili. Pandave pa so verjeli, da je Bog na prvem mestu, nato svet in na zadnjem mestu posameznik. Egu niso pripisovali prevelike pomembnosti, zato so dosegli visoko stanje zavesti in našli zavetje pri Bogu. Krepili so lastnosti resnice, pravičnosti, miru, ljubezni in nenasilja. Zato je Krišna osebno postal njihov kočijaž. Celo danes Pandave veljajo za izjemen zgled. Tudi sami se moramo obnašati kot Pandave. Obremenjujejo nas številne lastnosti, kot so slabe misli, dejanja in navezanosti. Vsak dan se v našem srcu odvija bitka pri Kurukšetri, torej spopad med dobrim in slabim. Da bi v tej bitki zmagali tako kot Pandave v bitki pri Kurukšetri in se spojili z Bogom, morate trdo delati in opustiti sebičnost...
Obe trditve sta nekje med 50- 80%... plava trditev ti bolj šepa kot rdeča...le zakaj... 
Krišna in Čejtanja sta ena in ista oseba, le da kot Čejtanja je bolj milosten.
