Uf, ste pridni
jaz pa čutim, da prihaja čas za setev buč (in morda paradajzev - neka domača sorta) pri nas. Šele zdaj je popustil zimski hlad. Lansko leto sem dobila kompenzacijo zabojčka krasnih, okusnih paradajzev, ki jih (v naših koncih) plesen menda ne povoha. Imajo malce debelejšo kožo, na izgled so podobni hibridnim grappolo paradajzem, zdržijo pa dolgo - za domač pridelan paradajz - in kar v relativno hladni in vlažni garaži. Za zelo zrel paradajz so imela nenavadno sluzasta semena - nemogoče jih je bilo drugače posušit, kot na papir.brisači. In valda, so se zažrla v papir in valda ne bo šlo drugače, kot da dam celo brisačko v zemljo. Pa bo, kar bo
Za kupljene kumare, paradajze in cukine - je še cajt - pri nas. Zemlja je še orenk hladna in nima smisla prehitevat. Po ledenih možeh oz. Zofki.
Pa mevle me dajejo, da je cajt za pelargonije; čeprav mene dajejo mini pokončne fuksije - žal pa imam z njimi slabe izkušnje. Prava vaba za bele mušice so, jaz pa se z njimi nimam časa ukvarjat. Najboljše, da dam v tisto korito kar netreske, da bom imela mir. Netreski so se mi lepo namnožili, pa da ne trošim denarja pa bz.
Včeraj sem ponovno posadila stročji fižol. Kar ga ni zmrzal potolkla, so ga polži. nekaj njihovih skrivališč sem včeraj uničila, ujetnike pa predala ribam. Ni čudno, da hodi sosed na skrivaj lovit na naš konec hudournika, na nasprotnem bregu, seveda. Glih prav zaraščeno, pa plena dovolj, ker stalno mečem polže v vodo. Če ne polžev, pa odpadajo prezreli ringloji, pa kak gnil jabk tudi brcnem not. Zmer je kaka divja žival, al je raca, nutrija, čaplja, vodomec, raznoraznih ptičkov itak...vsi pa vejo, da se na naš breg nekaznovano ne hodi