Odvisno kaj se smatra pod karmično povezavo...Lahko ima osebek na sebi pripopano par temačnih bitjec, ki jih je tja poslal nekdo v tem lifeu...In do teh bitjec osebek nima nobenega karmičnega dolga, povezave do njih....Ta bitjeca se prilepijo na strahove...Iz tega stališča pač ozaveščanje strahov ni dober pristop, ker ne bi bil kaj dosti učinkovit. Da bi človek ozavestil vse strahove, bi prej postal Buda...In tudi če bi ozavestil vse strahove, bi se ta bitjeca pripopala na kaj drugega kar ne spada v kontekst podzavestni vzorci...Da bi pa s svojo zavestjo vstopal v temačno bitje, ki človeka prekaša po moči in razvojni stopnji, je pa samomor (obsedenost, dodatno breme) zlasti če se osebek potem ne zna "prečistit". Skasira lahko več kot pa pri kakšni reiki terapiji al pa kaj podobnega...
Ni nujno da ma dolg do teh bitjec, ampak karmično je z njimi povezan v smislu ker se nanj (npr. na njegove strahove) prilepijo kot rezultat nečesa kar je on prej naredu (in npr. zato ima te strahove). Npr. ni nujno da sem jaz kaj dolžen "poštarju" ampak ta mi vseeno lahko prinese račun od "Elektra" za tist kar sem porabu elektrike. Zato ozaveščat zakaj ima strahove ni brez veze.
Če ti poznaš samo ene bajke o Avatarjih, to še ne pomeni da ne obstajajo še druge. Kaj pa če so to kar ti govoriš samo ene bajke iz zbirke stotih bajk o Avatarjih...
Sej ti pravim, lahko obstajajo tud druge bajke, ampak to ne spremeni osnovnega pomena izraza Avatar niti kdo Avatar po kvalitetah je in kdo ni. Avatar je neomejen, *glas* je večno le majhen delček ene izmed energij Avatarja/Boga. *Glas* ali kdorkoli drug nikol ne more postat Avatar/Bog, večno je odvisen od Njega. Bog je vedno Bog, Bog ne postane Bog ali da bi kdo drug, ki ni Bog lahko postal Bog. Če nekdo spozna da je zavest, različen od materije in da jo lahko upravlja (do neke mere le), s tem še ni postal Avatar, je pa res, da si nekateri to tko mislijo, dokler ne pridejo v stik s pravim Avatarjem. Recimo en otrok vidi en bel kupček na mizi in se mu zdi da je to ena bela stvar. Ko pride bližje vidi, da je to sol in da to ni ena gmota ampak da je velik različnih kristalčkov soli, ki sestavljajo ta kupček. Pred tem tega ni vidu, zato je imel omejeno koncepcijo, da je to ena stvar. Čeprav imajo vsa zavestna bitja, mi, enake osnovne kvalitete, to še ne pomen, da smo vsi eni in isti, vsak je svoja zavestna enota, s svojo svobodno voljo, svoja večna oseba. In čeprav je tudi Bog zavestno bitje in mi imamo glede tega ene določene iste lastnosti, to ne pomen da smo mi Bog ali da lahko to kdajkoli postanemo. Bog je neomejena absolutna oseba in je druge kategorije kot mi, on je gospodar svojih neomejenih energij in mi smo delčki ene izmed njegovih energij. Materija je tudi ena izmed njegovih energij, zato mislit, da je celo Vesolje zame (kot *glas* v določenem stanju) je napačno (omejeno) in polno ne zadovolji. Avatar je izraz za Boga, ko v svoji večni neomejeni obliki po svoji vsemogočnosti sestopi v ta materialni svet iz sočutja do nas padlih, pogojenih duš, ki smo zarad zlorabe svoje svobodne volje pozable da smo od Boga in da je za nas najboljš če smo Zanj. Zato pravim, da te stvari lahko nekdo spozna šele ko pride v stik s pravim Avatarjem in takrat tudi vidi da so tiste omejene impersonalistične koncepcije, ki jih doživlja *glas* omejene (in bajke o Avatarjih) tako kot je npr. otrokova koncepcija kupčka soli omejena.
