Partnerstvo in denar
#51
Objavljeno: 30. september 2003, 14:39
Midva imava načeloma ločen denar in tudi razdeljene stroške (glede na dohodke obeh). Če mu za kakšno zadevo zmanjka, priskočim jaz na pomoč, ker imam pač malo boljšo plačo in mi ni problem, samo jaz sem taka, da če mi v določenem obdobju kakšne zadeve ne znese kupit, si je raje ne privoščim, kot da bi imela slab občutek.
#52
Objavljeno: 27. avgust 2004, 08:55
... o denarju
Malo je bogatih ljudi, ki posedujejo svojo lastnino. Lastnina poseduje njih. (R. G. Ingersoll)
Premislite, ali se težave v vašem odnosu pojavljajo zaradi materialnih dobrin in denarja. Ali zapostavljate partnerja/družino zaradi službe, pridobivanja dodatnih prihodkov? Ali se zaradi pomanjkanja časa in stikov s partnerjem spreminjata v tujca, ki živita pod isto streho?
Če je tako, potem vas materialno blagostanje "stane" več, kot ste si predstavljali. Kakšno ceno lahko namreč postavite intimnosti, občutku, da sta si res blizu, igrivosti, ki je sad dobrega odnosa, in predvsem svojemu notranjemu miru?
Ustavite se torej za trenutek in se resnično vprašajte: Kaj pričakujem v tem odnosu? Česa si želim? Kaj mi je res pomembno?
Nato se ozrite naokrog. Poglejte, kaj posedujete, in odgovorite na naslednje vprašanje: ali materialne dobrine ne jemljejo najini vezi več, kot k njej prispevajo?
#53
Objavljeno: 27. avgust 2004, 09:47
Imava lastnino, ki naju zagotovo ne poseduje, ker bi lahko bila večja, pa ni, ker ni potrebe po njej. Je pa lepo, če ti ni treba iz meseca v mesec paziti na vsak tolar in če ni nikoli, ampak res nikoli, dileme, ali si smeš karkoli privoščiti nekaj, kar ti paše.
Denar kljub vsemu (v današnjem času še posebej) pomeni neko varnost in dober občutek. Si bolj samozavesten, vsaj kar se služb tiče...
#54
Objavljeno: 27. avgust 2004, 10:22
Jaz s tem vseeno nimam problemov, ker imam denar sicer rada, ker mi omogoča preživetje in pomaga pričarati kakšen lep trenutek, ni mi pa prva zadeva v življenju. Stremim za tem, da se tiste resnično nujne zadeve poplačajo, ostalo pa brez problema z največjim veseljem odtopim partnerju, pa oba skupaj tudi prijateljem, če se pojavijo potrebe in možnost .
#55
Objavljeno: 27. avgust 2004, 10:31
Sicer pa se strinjam s tabo, da denar ne sme biti prvi na spisku. Je pa tudi to res, da kjer je ljubezen in denarja ni in so konflikti ravno zaradi tega, tudi ljubezen sama nima dolgega veka. Vsega mora biti ravno prav....
#56
Objavljeno: 27. avgust 2004, 10:32
#57
Objavljeno: 27. avgust 2004, 13:21
Pri nas je pa približno takole. Ves denar do konca meseca porabimo - takoalitako. Mož je svobodnjak, torej včasih zasluži več, včasih manj, včasih pa nič. Zato sem jaz v redni službi, da je vedno za položnice. Ker je pa dragi precej brezskrben glede denarja - je sposoben vse v biznis dat ali pa porabit v trgovinah, sem določila, da ima položnice on čez, ostalo pa jaz (fasnga pa oblačila za tamale pa stvari za šolo pa vse malenkosti, ki še pridejo). Potem pa če mu zmanjka mi reče, pa mu dam, ali pa on da meni. Glede večjih investicij se pa tako dogovoriva, kaj se kupi in kaj ne. Precej dogovorno, pa se mi zdi prav. Pa nikoli ne računava, kdo zasluži več.
Me je pa zmotilo pri enem prijatelju, ki se je pohvalil, da z ženo, ki zasluži pol toliko kot on, plačujeta položnice v razmerju 2:1, ostalo pa vsak zase. S tem, da ima on podjetje, pa je včasih po cele dneve tam, ona pa ima zato službo, iz katere lahko pride ob 4ih domov, da za otroke poskrbi, pa za stanovanje... Ker se je v kariernem pogledu torej podredila, razpolaga ona s samo polovco toliko denarja kot on (za lastne potrebe). Ne zdi se mi fer.
#58
Objavljeno: 27. avgust 2004, 13:23
#59
Objavljeno: 27. avgust 2004, 13:58
#60
Objavljeno: 27. avgust 2004, 15:33
clean
Klinar
#61
Objavljeno: 29. avgust 2004, 14:43
Sicer je pa tako.
Vse položnice plačam 5. v mesecu - z njegovim kešem. Nekaj ziher ostane in to odnesem v ta veliko trgovino in naredim velik mesečni nakup. Potem, če se slučajno kaj ostane...odšibamo v druge ta velike trgovine in naredimo drug nakup - cunje, in te reči.
Nekaj pustimo za bencin.
Potem čakamo 15. v mesecu. Da pride moja revščina. Če je solidna...ok. Gremo v gradbeno trgovino in nakupimo kar se da kupiti z malim kešem...in pustimo za ta osnovne stroške.
Naj omenim, da imava ogromne kredite? On 120,000 in drobiž in jaz 110,000 in drobiž???
V glavnem - čaramo.....
Zanimivo je, da se nisva niti enkrat sprla, ko sva lani decembra ostala total brez keša...božički in miklavži in vse ostalo pa smo 14 dni preživeli ob 150 tolarjih. Popolnoma ok. v miru in harmoniji...
Ampak v trenutku zapravili ves keš, ki smo ga dobili od zavarovalnice... Tako, da ni fasade..ni mansarde...ampak veliko več prepirov.. Kdo bi si mislil??? hmm
Koliko nas veže denar?
Ker včasih nisva premogla nič druga, kot dve vrečki cunj. In bila pripravljena umreti drug za drugega.
Zdaj imava nekoliko več...pa ne bi umrla za njega.
Recimo...pač..
Mi je pa vseeno všeč, da sva si vse ustvarila skupaj. Da sva začela iz nič in počasi lezla dalje.
Ta taktika zapravljanja denarja v tem hipu ni dobra...logično, ampak...je pač kakršna je
Življenje je to, kar se ti dogaja, medtem, ko planiraš druge reči.
#62
Objavljeno: 29. avgust 2004, 15:47
#63
Objavljeno: 29. avgust 2004, 16:26
A jih vprašaš po dokumentu, da vidiš, koliko so stari?Klošarjem, mlajšim od 50 let denarja ne dajem.. nej grejo delat', men ga tud noben ne da.
Meni se zdijo vsi čez 50 let - tudi tisti, ki jih imajo 30.
Drugače pa, kar se tiče te teme, nimam problemov. Kar je moje, je moje; kar pa ni moje, ni moje.
Prej (v partnerski zvezi) pa je bilo tako: Kar je bilo moje, je bilo najino; kar je bilo njegovo, pa je bilo samo njegovo. :o|o:
A ja, pa ponedeljki so bili magični dnevi! Vsakokrat, ko si je "sposodil" denar od mene, je rekel, da mi ga bo v ponedeljek vrnil - samo ni povedal, kateri ponedeljek.
#64
Objavljeno: 29. avgust 2004, 16:44
Ah, jaz pa dam. In ponavadi vedno istemu, ki paradira med medicinskim in pravnim faksom...Klošarjem, mlajšim od 50 let denarja ne dajem.. nej grejo delat', men ga tud noben ne da.
Me je pa v centru ze veckrat ze ustavila neka gospa, spodobno oblecena s torbico in mi cisto potihom rekla:"lacna sem". Jaz kar ne morem, da ne bi....
Kar se tice stroskov doma...to ma pri nas fotr cez, ker bistveno vec zasluzi kot mami.
#65
Objavljeno: 29. avgust 2004, 17:00
#66
Objavljeno: 29. avgust 2004, 17:05
Sicer pa, v daljni preteklosti nisem nikoli imela problemov s partnerji okrog denarja. Nekako se mi je zdelo vse normalno. Pa saj se v bistvu hitro vidi, kdo prispeva za neko skupnost, kdo pa samo zase ali pa niti zase ne. Že ko prinese vrečko iz trgovine, vidiš, ali je kupil samo vodico za po britju, ali je kupil tudi vložke. Pa tudi veš, ali to plača kdaj tudi s svojim denarjem, ali vedno le s tvojim.
#67
Objavljeno: 29. avgust 2004, 17:29
vložke?Že ko prinese vrečko iz trgovine, vidiš, ali je kupil samo vodico za po britju, ali je kupil tudi vložke.
ni ga dnarja, da bi jih kupu
#68
Objavljeno: 29. avgust 2004, 19:00
#69
Objavljeno: 29. avgust 2004, 19:31
Saj ti ona pove , pa znamko, pa kolk kapljic mora met itd.
in kwa nardit, če me ravno takrat sreča kaka fejst punca, jst pa z ALWAYS v roki...........
#70
Objavljeno: 29. avgust 2004, 20:08
#71
Objavljeno: 29. avgust 2004, 20:11
#72
Objavljeno: 29. avgust 2004, 20:20
#73
Objavljeno: 29. avgust 2004, 20:22
#74
Objavljeno: 29. avgust 2004, 20:24
mame nimamBoljša varianta, da si jih za mamo kupu
#75
Objavljeno: 29. avgust 2004, 20:25
ja pa da odpadem kot gumb z gat... :o|o:Al pa za svojo drago, da že na začetku daš vedet, da si iskren;
Uporabniki, ki si ogledujejo to temo (0)
Člani: 0 - Gosti: 0 - Skriti člani: 0