Sorodne duse
#176
Objavljeno: 11. december 2003, 01:28
in spet... kako VES, da tisto, kar cutis je to, kar bi "moralo" biti ' in dejansko reagiras...?
#177
Objavljeno: 11. december 2003, 10:33
#178
Objavljeno: 11. december 2003, 11:09
sorodna dusha je lahko tudi v kamnu, psu, machki...drevesu...karfjoli...da prasichk sploh ne omenim...
666 -ou....tralala
#179
Objavljeno: 11. december 2003, 16:52
pa se ti ne bo veš... ampak če si to želiš, pol ni samo prijetna začimba, hja, kako poznanoVčasih si želim, da bi se mi SD s čim zameril in da bi ga lahko nekako zbila z glave....pa ne gre....Kaj mislite, da je to? Sorodna duša ali samo nekakšna začimba k moji dolgoletni vezi
#180
Objavljeno: 11. december 2003, 16:56
hej, tud tu je skupinica
#181
Objavljeno: 11. december 2003, 23:30
meni osebno se zdi, da je to tako s temi ljudmi, ki (ni)so sorodne duse; za tiste, ki jih dejansko dojemas kot take (ali pa ce svojega partnerja ne dojemas kot absolutnega) ponavadi velja, da jih srecas na vsake toliko, potem pa ni cudno, da se prav fantasticno razumeta... ziveti z njimi vsak sleherni dan bi pa bla druga pesem....
sploh pa cist razumem, da si necesa ne mores izbit z glave... temo sem odprla z razlogom pol leta nazaj v upanju, da pridem kam pri sebi, pa je samo se vecja zmeda
pozdravcke
#182
Objavljeno: 11. december 2003, 23:32
I am feeling very olympic today
Is time the only thing you are waiting for?
Ni nujno, da si nor, da pišeš tukaj - pomaga pa!
Old friends pass away, new friends appear. It is just like the days. An old day passes, a new day arrives. The important thing is to make it meaningful: a meaningful friend - or a meaningful day.
Dalai Lama
Majhne usluge prijateljstva so tisočkrat vrednejše kot bleščeča darila, s katerimi nas poniža nečimernost darovalca. (Goethe)
#183
Objavljeno: 11. december 2003, 23:55
#184
Objavljeno: 14. december 2003, 02:40
#185
Objavljeno: 14. december 2003, 15:25
Mateja'Sorodne duše'... hmmm... nas lahko prikrajšajo za darila, ki jih imajo za nas prav vsi, ki jih srečamo v življenju... če bi bili pozorni samo na 'sorodne duše' in bi se nam samo te duše zdele dovolj pomembne za našo pozornost...
Jaz 'sorodne duše' prepoznavam kot mojo originalno duhovno družino... kot energijo, iz katere sem vstopila v svojo prvo inkarnacijo na Zemlji... raztreseni po celem svetu, bolje, po vsem stvarstvu, se kdaj pa kdaj srečamo, morda samo s pogledom, morda preko interneta, kanaliziranih sporočil, sanj... z njimi se ne učim lekcij, z njimi se 'spominjam doma'
Huh, sorodne duše, duše dvojčice... blah... Pojem, s katerim sem se medla že dovolj časa, da počasi neham s tem... Hehe...
Se srečata dve duši, "duši dvojčici", komplementarni... in na koncu je ravno ta komplementarnosti tista, ki je bolela... Zdaj sem nekako prišla do tega, da mogoče pač to ni to... Fino bi bilo, če bi se obdržalo, ampak... Bomo videli Smešno je to, da pri nama ni bilo tistih klasičnih znakov o sorodnih dušah... Nekako je bil samo tisti nor nor nor magnetizem, ki naju je vlekel skupaj... Ah noro
Če pa govorimo o osebah, pri katerih sem opazila te znake... Obstaja nekdo, ki ga tako dojemam... Tudi se vedno pojavi kontakt s to osebo ravno takrat, ko to potrebujem ali ko on to potrebuje... Kar je najlepše, je to, da med nama ni nobene seksualne privlačnosti, čeprav ne jaz ne on ne izgledava ravno slabo Nekako ga smatram za bratca, ki sem ga ponovno odkrila Pri najinem spoznavanju je bilo pa noro noro veliko naključij, intuicije, ... uh.
Hm... ko sem brala vso tole zadevo... se mi je kar milo storilo.... "Kje je pa moja duša dvojčica? Buh..." Ampak sem ugotovila, da mi je še najbližja tako po razmišljanju kot tudi čutenju Matejina razlaga Hvala ti, Mateja, ubesedila si točno tisto, za kar sem iskala besede že kar nekaj časa
Sončna Vila
VILA SONCA
#186
Objavljeno: 14. december 2003, 15:30
Sfinga, še dodaten point tukaj like that viewni naključij in jih nikoli ne bo in niso le tiste sorodne duše s katerimi se na smrt razumemo...poglejte malo drugače ..recimo vzemite kot pravljico da bo lažje: preden se rodimo nam je dano da vidimo kaj se moramo naučiti..in potr ebujemo soigralce da postavimo pravo situacijo:npr.učenje da doživimo fizično nasilje od partnerja in se naučimo OPROŠČATI in razumeti..in hodimo od duše do duše in sprašujemo ali bi kdo hotel igrati to nehvaležno vlogo..in večina reče da ne ker je to res zoprna vloga in oba pozabita kaj sta si v resnici ter se lahko zasovražita v inkarnaciji ..in na koncu nam ostane nam najbolj sorodna duša ki reče da bo to naredila iz ljubezni do nas ker potrebujemo to izkušnjo..ali ni zanimiv pogled še iz tega zornega kota..le zakaj pozabljamo kdo smo ,tako tudi pozabljamo kdo so drugi ...in vendar gre le za eno v živl jenju ,da se spomnimo in mogoče se bomo prepoznavali že tukaj in sedaj..ali ne bi bilo to božansko...
(Hm... No comment. Se mi zdi, da se mi dogaja ravno to? )
Sončna Vila
VILA SONCA
#187
Objavljeno: 15. december 2003, 07:30
No, še dobro da sem odkrila tole temo. Že 10 let se sprašujem, ali mi je nek osebek prijatelj, simpatija, ljubezen...ali kaj x?x . Zdajle sem prebrala neko razlago sorodnih duš, ki jo je Soncica napisala nekaj mesecev nazaj....in evo odkritja.....verjetno bo moja sorodna duša. Zadeva pa je takale. Že ko sem ga spoznala, sem bila s sedanjim partnerjem. Ampak že od prvega trenutka sva se s tako imenovano sorodno dušo(v nadaljevanju SD xDDx ) neverjetno dobro razumela. Čisto slučajno sva se srečevala na najrazličnejših krajih....običajno nekajkrat na leto. Vedno sva se razveselila drug drugega in si vzela čas vsaj za kakšno pijačo. Potem se je nekega dne znašel moj SD hudo poškodovan v bolnišnici. Takrat se mi je skoraj zmešalo.....ampak zaljubljena sem bila vendar v svojega fanta....zakaj se mi potem meša zaradi nekoga x?x . Bil je očitno vesel, da sem ga obiskovala. In ko se je opomogel, je življenje teklo naprej po starem. Le da sva si začela občasno telefonariti. Po kakšnih petih letih poznanstva sem ugotovila, da mi je tip verjetno všeč, ampak si nisem mogla naju predstavljati v kakšni ljubezenski sceni.....U glavnem...živim s svojim dolgoletnim partnerjem, še vedno pa se najbolje razumem s svojo SD. Včasih si želim, da bi se mi SD s čim zameril in da bi ga lahko nekako zbila z glave....pa ne gre....Kaj mislite, da je to? Sorodna duša ali samo nekakšna začimba k moji dolgoletni vezi x?x x!x
Poskusimo s temle.
Kaj pa, če sta se v tem življenju "morala" srečati z nekom, ki ti ni blizu in ti ne bo, a se tudi ločila ne boš od njega - ker je to pač vajina karma? Ker sta ljubezen v enem od zadnjih življenj morda izigrala ali kako drugače onečastila - sedaj pa morata plačevati s tem, da se ta ljubezen ne izpolni, ampak da je le stalno nekje tu.
Če bi zadevo vzeli astrološko, grem skoraj stavit, da bi imeli kaj videti. (V dolgoletni praksi je takih primerov murje in tudi tu na Lnetu je kar nekaj primerkov, ki so že govorili o tem.)
Na splošno: Če tak odnos (tovrstno ljubezen) smatramo kot neke vrste "kazen", morda nismo daleč od resnice. Ivan Mohorič je svoj čas rekel, da je Zemlja neke vrste "očiščevalnica" (ali "purgatorij" ali "vice", če hočete), pa je šla izjava precej mimo ali pa so se ji smejali. Adrian Duncan (budist in klasični astrolog, Anglež, ki živi v Koebenhavnu) je svojo izvrstno astrološko knjigo naslovil z "Doing Time on Planet Earth" - "Služenje kazni na planetu Zemlja". Hecno, ne?
Poskusite dogodke, ki jim ne poznate vzroka in razloga, pogledati skozi ta zorni kot. Prav nesramno se bodo nekatere zadeve v vašem življenju naenkrat vklopile v mozaik.
Vse dobro!
#188
Objavljeno: 15. december 2003, 07:40
Zelo zanimivo je tole! Zanima pa me, če se človek lahko "reši" duše na katero je bil v preteklosti navezan. Ali je možno se nazaj osamosvojiti, ali te duša, na katero si se nekoč navezal spremlja skozi vse življenje?
Ha, tole je pa zanimivo: "duša, na katero je bil v preteklosti navezan".
Moj picajzlarski um se tu takoj spotakne: na DUŠO je bil nekdaj navezan - kot da "on" ni duša. Potem bi se je hotel znebiti. ON bi se znebil duše. ON = telo.
Ampak "on" je tudi DUŠA in ne telo. DUŠA se na koncu lahko v bistvu znebi NJEGA, telesa - na primer tako, da ga pobere rak ("ker z mano, pesjan, ne delaš v redu in ker ignoriraš vsa opozorila, evo ti!" - tole je bil zdajle napol hec; ampak samo napol).
Torej malo resneje:
Srečali sta se dve DUŠI, ki imata druga proti drugi določene dolgove iz enega od zadnjih prejšnjih življenj, in dokler se to ne reši, se bo težko znebiti ali DUŠE ali pa TELESA. Najverjetneje bo to treba kar oddelati. Lahko se eden sicer umakne in izgine, pa se bo ta dolg prenesel v naslednje življenje*, lahko pa to TELO recimo ubije (in DUŠO samo "ubije"), nakar glavnici dolga za naslednje življenje pripiše še en velik znesek, ki ga bo oddeloval morda dve naslednji življenji* ali pa še več.
(*Med drugim v tej temi pa še kje govorimo o "nekomu, ki ga srečamo pa ne moremo biti brez njega pa z njim tudi ne pa ful je čudno pa magično pa ne vem zakaj je tako pa..." - Ali to ni RAVNO TO?!)
Lep premislek želim!
#189
Objavljeno: 15. december 2003, 10:26
#190
Objavljeno: 15. december 2003, 10:27
#191
Objavljeno: 15. december 2003, 10:30
yeah....jp
#192
Objavljeno: 16. december 2003, 10:09
Hvala za komentarje k mojemu sporočilu. Prov fino je kej tazga prečitat. Sam rešitve ni in ni Očitno je najboljš, da se sprijaznim z usodo, da me bo tip kot ena senca spremljal do groba....v mislih, v sanjah in v živo..... Sej včasih paše, da je tko, včasih pa me mal mede
Baj bajči,
LeilaniA
#193
Objavljeno: 16. december 2003, 10:56
da prasichk sploh ne omenim...
666 -ou....tralala
#194
Objavljeno: 16. december 2003, 11:18
Uh, jaz imam pa drugačen pogled na te zadeve. Kakor sem jaz dojela te razlage, mislim, da imaš v življenju določeno nalogo. da bi jo izpolnil, si postavljen v situacije, ki jih potrebuješ, da prideš do cilja. Vsakič se pa sam odločiš kaj in kako boš storil. Ko zaključiš eno življenje, se naredi neke vrste bilanca in na podlagi te dobiš nalogo v naslednjem življenju in nove situacije. Izid spet izbiraš sam.Poskusimo s temle.
Kaj pa, če sta se v tem življenju "morala" srečati z nekom, ki ti ni blizu in ti ne bo, a se tudi ločila ne boš od njega - ker je to pač vajina karma? Ker sta ljubezen v enem od zadnjih življenj morda izigrala ali kako drugače onečastila - sedaj pa morata plačevati s tem, da se ta ljubezen ne izpolni, ampak da je le stalno nekje tu.
Če bi zadevo vzeli astrološko, grem skoraj stavit, da bi imeli kaj videti. (V dolgoletni praksi je takih primerov murje in tudi tu na Lnetu je kar nekaj primerkov, ki so že govorili o tem.)
Na splošno: Če tak odnos (tovrstno ljubezen) smatramo kot neke vrste "kazen", morda nismo daleč od resnice.
Jaz ne bi rekla, da dobivamo kazni, prej nove priložnosti, kaj izberemo je pa naša osebna odločitev.
#195
Objavljeno: 16. december 2003, 16:00
EH,NEČ MEDE, SAM MAU SE BOLJ SPROSTI PA JE..POTEM DAŠ SI MOŽNOST NOVEMU ZADAHUSej včasih paše, da je tko, včasih pa me mal mede
#196
Objavljeno: 17. december 2003, 22:14
Potujte, vendar ne bežite. V tem je velika razlika.
Ne igrajte UMAZANIH IGER oz. CUSTVENIH MANIPULACIJ.
S tem NIKOGAR ne osrecite; tudi SEBE NE.
Kdor pa zeli biti NESRECEN, si lahko se vedno poisce sebi enake.
#197
Objavljeno: 17. december 2003, 23:06
Misliš, da je to sorodna duša, katero si objavil v temi?
#198
Objavljeno: 18. december 2003, 00:05
#199
Objavljeno: 19. december 2003, 12:00
Če je ta prava SORODNA DUŠA potem opozuj, mislim, da se bo spet pojavila. Ne glej na uro, ampak počakaj, takrat, ko ne boš nič več pričakoval, se ti pokaže. DržimMisliš, da je to sorodna duša, katero si objavil v temi?
#200
Objavljeno: 23. december 2003, 07:58
Sem nova. Že velikokrat sem vas brala, ampak zdaj sem se pa še prijavila. Sicer so me ravno objave o sanjah pripravile do tega, da bom morda kaj napisala, ampak se moram tudi tule oglasiti, ravno zato, ker je dogajanje okoli duše dvojčice pri meni v polnem teku...
Nekateri bi zmahnili z roko in rekli, da kaj takega ne obstaja. Jaz pa vem, da obstaja, ker sem že našla svojo dušo dvojčico. Spoznala sva se hitro in dobila občutek, kot da se že celo življenje poznava. Ko sem z dušo dvojčico, me preveva en občutek miru in harmonije in zadovoljstva. Vem, kaj misli - ker misli podobno, kot jaz. Vem, kaj si želi - ker si želi podobno kot jaz. Vem, kaj čuti - ker čuti podobno kot jaz. Z nikomer ne morem biti tako sproščena, tako prava jaz in ob nikomer ne dobivam toliko veliko novih domislic, kot ob njem.
Najbolj čudno pa je ravno to, da nisva par. Na njem me nekaj stvari moti, zaradi katerih sem šla stran. Ampak ne morem se pa odtrgat stran od njega, vedno znova in znova iščem njegovo bližino.
V glavnem, če on ni moja duša dvojčica, potem ni nihče:)
Uporabniki, ki si ogledujejo to temo (0)
Člani: 0 - Gosti: 0 - Skriti člani: 0