257 komentarjev na to temo

[Kabalist]

vpliv prejšnjih ževljenje

Osebno ve verjamem v prejšnja življenja, ker s takšno vero odvračaš pozornost od lastne odgovornosti in predvsem lastnega soočenja s strahom. Podzavest vsakogar je mešanica neverjetnih količin vtisov, kateri so se tja vsedli od trenutka ozavedenja naprej (to je nekaj tednov pred fizičnim rojstvom). Enostavno ni potrebe po nobenih prejšnjih življenjih, ker to samo po nepotrebnem zapleta že preveč zapletene stvari. Hja, te pa izgovarjanje na prejšnja življenja odreši določene odgovornosti in ti pomaga, da se sprijazniš z okoliščinami, ki ti morebiti niso všeč. Kastni sistem temelji ravno na veri v reinkarnacijo, saj se tako ohranjajo privilegiji na osnovi rojstva in ne sposobnosti.

[klarus]

čez vikend sem bila pri inemu, ki se ukvarja z reikijem ki mi je zdravil mojo fobijo in danes grem sprobat kao je to delovalo

vzrok pa naj bi bil to, da sem v enem od prejšnih življenj zaradi nasilne smrti zgubila astral...hm

[klarus]

hm...js sicer nimam o tem pojma ampak to kar sem doživela je bilo grozljivo(živa zakopana v krsti ) in on je rekel da sem takrat poslal astral stran

no ja karkoli je že bilo, če je bilo...

glavno je da js ne bom mela več takih napadov

[Kabalist]

od prejšnih življenj zaradi nasilne smrti zgubila astral...hm

Hm... astral ne more nihče poslati stran. Človek brez dela osebnosti v astralu ni človek. Vendar gre zopet za različne interpretacije. A kot sam praviš, pomemben je rezultat. Verjetno je bila odstranjena kakšna v nezavedno potopljena fobija.

[klarus]

Hm... astral ne more nihče poslati stran. Človek brez dela osebnosti v astralu ni človek. Vendar gre zopet za različne interpretacije. A kot sam praviš, pomemben je rezultat. Verjetno je bila odstranjena kakšna v nezavedno potopljena fobija.

bom vidla kak bo šlo...upam da sem se tega znebila

[Mana]

mene j bilo včeraj spet ful strah...
od nikjer

zvečer sem bila doma sama in me je kar oblivati začelo...
jaz ne štekam česa me je strah...
a lahko premagamo strah samo z umom, al mormo it čez to prav z dejanji?

jaz sm mislila, da je že vs ok...v glavi razmislila itd, potem me pa takole zahrbtno zgrabi...utripanje srca, slabot, otesnjenost, stiskanje pri srcu...

samo bi lag+hko vedla, da ni ve ok...vsak večer grem pogledat, če slučajno ni likalnik pržgan pa čeprav tisti dan nisem likala...

ja vem, bolana sem ja...pa si sploh ne znam pomagat...
čutim popolno utesnjenost...

[Kabalist]

a lahko premagamo strah samo z umom, al mormo it čez to prav z dejanji?

najprej se moraš naučiti pozornosti. S pozornostjo pride moč prepoznavanja. kakor hitro lahko prepoznavaš, pridobiš modrost. Z modrostjo zlahka ugotoviš vzroke strahu in jih odpraviš. Za pridobitev teh sposobnosti ti nobeno duhovitništvo ne bo pomagalo. Moraš se soočiti s sama s sabo. To je zoprno početje, vendar nujno. Vse ostalo je brezvezno nakladanje in duhovičenje. Najprej uredi nadzor nad svojim časom, zatem še nadzor nad svojo pozornostjo. Tu je ključ do obvladovanja.

[free]

kako pa pozornost dobimo? vezbamo? pridobivamo?

ja, pa mene poklic,da te nau strah... sa mpol bos mela pa mOre....

aja, kako ze pravjo: NAZAJ GA DEJ!
--------

mene j bilo včeraj spet ful strah.......

[Mana]

free....

jaz tega ne znam opisat...strah me pograb tko kot npr. na morju, ko te val pograb...


nadzor nad sabo...jaz mislim, da me je ravno to, takole razštelalo....sem imela vse "prevč" pod nadzorom in potm, ko sem ugotovila, a moj nadzor nič ne pomaga, da stvari se še kar dogajajo, kljub mojemu nadzoru, takrat mislim, da me je takole zvilo....

ko me zagrabi strah, se počutim kot majhna punčka...moj nadzor ni nič vreden, o strvari, ki so močnejše...

free...zakaj pa more?

[free]

kt una no moji ikonci recimo...

kr tk.. mal v hecu.. ki to ni...

[klarus]

kako pa pozornost dobimo? vezbamo? pridobivamo?

ja, pa mene poklic,da te nau strah... sa mpol bos mela pa mOre....

aja, kako ze pravjo: NAZAJ GA DEJ!
--------

to ni niti tak slaba ideja, da pokličeš nekoga

sem imela trenutke napadov, ko se mi je celo stanovanje vrtelo oz nisem mogla dihat...totalni napad panike sredi zime sem imela odprat okna, ker nisem prišla do zraka, ker sem mislila da se bojo stene zrušile na mene pa sem poklicala prijateljico(sicer ful težko, ker pač js ne prosim za pomoč ) sma malo počvekale in je bilo vse ok

mogogče bo pa to pomagalo

vse dobro




js še sicer dvigala nisem sprobala bom še malo počakala...ampak vrata, ki dosedaj niso smela biti zaprta so sedaj bres problema bila celo noč zaprta

[klarus]

to jo ima itak vsak ampak potem globoko vdahneš zrak, izdahneš tremo, prosiš višjo silo za pomoč(js pač angelčkom in mjmu pokojnemu botru) in se pač prepustiš toku

[Kabalist]

kako pa pozornost dobimo? vezbamo? pridobivamo?

Pozornost pridobiš z duhovnim treningom in uporabo naukov tega treninga v vsakdanjosti. Sprva je težko (osebno vem, kako je to), a po določenem času postaneš pozornejši. Prepoznavaš malenkosti, ki so povprečnežem (slehernikom) nevidne. Namen pozornosti je izogibanje napačnim interpretacijam podatkov, katere pridovivaš skozi izkušnjo bivanja.

[free]

lepo. kaj pa prakticni napotek? oz. kaksen je ta duhovni trening? kako se ga izvaja?

[Alan_New]

Vsi strahovi imajo korenine oz. so strah pred smrtjo, torej pred življenjem.

[free]

a si zihr? mislm kako ves?

[Kabalist]

strah pred smrtjo, torej pred življenjem.

Malce za lase privlečeno. Strah pred smrtjo ni strah pred življenjem. takšnega posploševanja si ni zdravo dovoliti. Samo nekateri verniki v reinkarnacijo stvari tako intepretirajo.
Lep primer so napr. duhovne vaje (brezplačni napotek na spletni strani , kjer lahko snameš navodilo v ZIP obliki (kabala.zip - preskoči uvodna nakladanja) ali pa jih prebre neposredno na strani. Za izvajanje ni potrebna gora cekina, niti nekih posebnih znanj ne potrebuješ.

[Alan_New]

Strah pred smrtjo ni strah pred življenjem. takšnega posploševanja si ni zdravo dovoliti. Samo nekateri verniki v reinkarnacijo stvari tako intepretirajo.
Lep primer so napr. duhovne vaje (brezplačni napotek na spletni strani , kjer lahko snameš navodilo v ZIP obliki (kabala.zip - preskoči uvodna nakladanja) ali pa jih prebre neposredno na strani. Za izvajanje ni potrebna gora cekina, niti nekih posebnih znanj ne potrebuješ.

Seveda je. Si pač ne upaš pogledati oz. prepoznati. Če si boš dovolil kdaj pogledati na življenje širše, ne samo iz ozkega pogleda (tvoje) kabalistične šole, boš lahko še marsikaj videl. Kaj pa počnejo verniki v reinkarnacijo, mi ni znano, ker sam nisem vernik. Pa ta izjava konec koncev nima niti veze z reinkarnacijo -- tukaj je povsem irelevantna. Namreč, če se bojim smrti, kako lahko polno in v redu živim? Če je pa pogoj za polno življenje ne bati se smrti, se avtomatsko (na nek način) bojim življenja, ker se nočem od-ločiti od tega strahu. Potem ostane zgolj životarjenje, konstanten strah v nezavednem in tolažba. Za vstop v polno, zavedno in za vedno bivanje, pa je potrebna smrt našega starega jaza (vse to, kar smo prepričani, da smo), ki nima sam po sebi lastnega obstoja.

a si zihr? mislm kako ves?

Sam ugotovi, če lažem, zavajam ali pa je res kaj na tem.

[free]

...Sam ugotovi, če lažem, zavajam ali pa je res kaj na tem.

[Kabalist]

Namreč, če se bojim smrti, kako lahko polno in v redu živim?

Strah pred smrtjo je prva stvar, s katero razčistiš na poti osebnostne rasti.

ne samo iz ozkega pogleda

O kabalističnih šolah morebiti ne moreš govoriti, ker jih najbrž ne poznaš. Ne veš, kaj katera od njih omogoča in kako to omogoča.

Kaj pa počnejo verniki v reinkarnacijo...

Mogoče se pač motim, vendar se veliko vernikov v reinkarnacijo tako izraža. Če nisi med njimi, si pač izjema. Če pa verjameš v renikarnacijo (vedeti ne moreš, ker reinkarnacija (še) ni neizpodbitno dokazana), si pač vernik ali pa te uporabljena beseda "vernik" moti. To pa ni več moj problem.
Strah kot takšen je osnovna stvar, katere se moraš znebiti za osebnostni napredek. Vsaka napredna šola osebnostne rasti temu posveča pozornost že na samem začetku.

[Alan_New]

Strah pred smrtjo je prva stvar, s katero razčistiš na poti osebnostne rasti.

S tem se deloma strinjam. Ni pa nujno prva.

O kabalističnih šolah morebiti ne moreš govoriti, ker jih najbrž ne poznaš. Ne veš, kaj katera od njih omogoča in kako to omogoča.

Tako je. Res jih ne poznam. Vendar sem tako napisal, ker sem prebral na več tvojih postih, kako citiraš to in ono iz kabale oz. kabalističnih šol. Kar je v redu, samo se mi je zazdelo morda preozko, ker sam ne pripadam nobeni šoli posebej, ampak uporabljam, kar je uporabnega in smiselnega iz različnih virov znanj in modrosti, predvsem pa se učim iz lastnih izkušenj. Ti si pač jasno povedal, da tvoja šola uči, da reinkarnacije ni, sam si si z izkušnjo to potrdil (sklepam da zato, ker tvoj um ni zmogel biti dovolj širok, da bi dojel širšo sliko, da reinkarnacija hkrati je in ni), in stvar je ukalupljena.

Mogoče se pač motim, vendar se veliko vernikov v reinkarnacijo tako izraža. Če nisi med njimi, si pač izjema. Če pa verjameš v renikarnacijo (vedeti ne moreš, ker reinkarnacija (še) ni neizpodbitno dokazana), si pač vernik ali pa te uporabljena beseda "vernik" moti. To pa ni več moj problem.

Ne, motiš se. Vem. Dobro znam ločiti, kaj je vera, verjetje v nekaj in kaj je neposredno gledanje (občutenje) nekega pojava in hkrati spoznavanje tega pojava. Sem tudi bral tisti tvoj post, kjer praviš o verjetju in nemogočnosti vedenja o reinkarnaciji. Torej trdiš, da ko bo nekdo (tretji) dokazal reinkarnacijo, a takrat bom lahko vedel? To je absurd in bi bilo samo verjetje v dokaze neke kao avtoritete. Takega dokaza po moje ne bo nikoli, ker ga ne more biti. To je logika: "česar ne moremo dokazati, tega ni". Kar se je že neštetokrat v zgodovini zgodilo in klavrno propadlo.

[Kabalist]

da reinkarnacija hkrati je in ni)

To si spretno napisal. Reinkarnacijo v obliki, kakršno poznajo vzhodne religije (hinduizem, budizem ipd.) zavračam. A glede na dejstvo, da je zavestna energija neuničljiva, se zavedam večnosti duše. vendar je duša zaradi svoje božanske narave VEČNA, NESPREMENLJIVA in POPOLNA. Duši ne teče čas, saj biva v večnem trenutku SEDAJ. Nekateri močnejši kabalisti pred mano so izkustveno doživeli obstoj časa ZGPLJ v dejavnem svetu, a v ostalih ravneh bivanja ČASA NI, ker se je čas razodel kot eno od gibal dejavnega sveta. Razum in ego sta proizvoda dejavnega sveta, telesnosti, zato sta vezana na čas in imata rok trajanja, ki je omejen z rokom trajanja trupla, katerega dejavnost uravnavata. Duša je razodet Bog v dejavnem svetu in zaradi tega s svetom komunicira preko instrumentov telesa. Kabala ima izredno natančno razdelano "anatomijo" zavesti in nam omogoča lažje razumevanje drugače nerazumljivo naravo duše. Torej... duša, katera se je utelesila v mojem truplu, je morebiti bivala že kje drugje, a tega se duša ne zaveda, saj biva glede na svoj izvor v večnem trenutku sedaj. Razumu je to težko razumeti.

da reinkarnacije ni, sam si si z izkušnjo to potrdil

Kabalistična šola, kateri pripadam ne uči, da reinkarnacija je ali ni. Enostavno pusti vsakomur, da si sam pridobi svojo izkušnjo. Moj mojster mi o tem sploh ni govoril, oziroma mi je omenil, da je to nepomembno vprašanje. Zategadelj vedno trdim samo na osnovi SVOJE izkušnje.

ampak uporabljam, kar je uporabnega in smiselnega iz različnih virov znanj

Po domače... mešaš vse z vsem, pač kar ti paše. Vsaj razbrati je tako. Vendar pa se mi zdi, da je za uspešen razvoj potrebno najti neko učinkovito pot osebnostne rasti in ji potem slediti do konca. Na vrh gore ne moreš priti, če skačeš iz ene na drugo pot vzdolž pobočja. Sicer dobiš spoznanje o določenem delu vseh poti, nikoli pa ne prideš na vrh. Tudi sam sem včasih iskal in izgubil recimo 2, 3 leta za pot, katera se mi je zdela primerna. Izbral sem si pač nemoderno pot, katero veliko duhovnežev celo odkrito sovraži, oziroma se mnogim zdi prezapletena. Na srečo je veliko različnih poti in vsaka, ki pripelje na cilj, je dobra.

česar ne moremo dokazati, tega ni

Raje bi rekel drugače: "Česar ne morem dokazati, tega mogoče ni." Beseda MOGOČE je ključna, saj dopušča nasprotne možnosti.

Ni pa nujno prva.

Kakor kje. Moja kabalistična pot je sestavljena iz osvoboditve na navezanost, urejenje pozornosti, spoznavanju razodetega vesolja in kar je ključno, neprestanega stremljenje k Bogu. Osho je to formuliral v Vrhovni alkemiji: "Neprekinjena kontemplacija na To." In to je to. Osho je eden od mislecev, ki znajo zapleteno povedati enostavno.

[principesa]

bravo ,vidiš meni je tudi OSHO duhovni učitelj... poleg zen budizma,tao,....ravno zdaj spet berem knjigo že 2-gič" Smrt največja izmišljotina " in ugotavljam da je res tko....

[Alan_New]

To si spretno napisal. Reinkarnacijo v obliki, kakršno poznajo vzhodne religije (hinduizem, budizem ipd.) zavračam. A glede na dejstvo, da je zavestna energija neuničljiva, se zavedam večnosti duše. vendar je duša zaradi svoje božanske narave VEČNA, NESPREMENLJIVA in POPOLNA. Duši ne teče čas, saj biva v večnem trenutku SEDAJ. Nekateri močnejši kabalisti pred mano so izkustveno doživeli obstoj časa ZGPLJ v dejavnem svetu, a v ostalih ravneh bivanja ČASA NI, ker se je čas razodel kot eno od gibal dejavnega sveta. Razum in ego sta proizvoda dejavnega sveta, telesnosti, zato sta vezana na čas in imata rok trajanja, ki je omejen z rokom trajanja trupla, katerega dejavnost uravnavata. Duša je razodet Bog v dejavnem svetu in zaradi tega s svetom komunicira preko instrumentov telesa. Kabala ima izredno natančno razdelano "anatomijo" zavesti in nam omogoča lažje razumevanje drugače nerazumljivo naravo duše. Torej... duša, katera se je utelesila v mojem truplu, je morebiti bivala že kje drugje, a tega se duša ne zaveda, saj biva glede na svoj izvor v večnem trenutku sedaj. Razumu je to težko razumeti.

No, nekako tako razumem in doživljam reinkarnacijo. Konec koncev sva ves čas (kakor sem slutil) govorila o istem z drugačnimi in celo nasprotnimi si besedami.

Kabalistična šola, kateri pripadam ne uči, da reinkarnacija je ali ni.

Uh, tukaj sem pa zaril. Vidiš, premalo sem se o tem pozanimal.

Po domače... mešaš vse z vsem, pač kar ti paše. Vsaj razbrati je tako. Vendar pa se mi zdi, da je za uspešen razvoj potrebno najti neko učinkovito pot osebnostne rasti in ji potem slediti do konca. Na vrh gore ne moreš priti, če skačeš iz ene na drugo pot vzdolž pobočja. Sicer dobiš spoznanje o določenem delu vseh poti, nikoli pa ne prideš na vrh. Tudi sam sem včasih iskal in izgubil recimo 2, 3 leta za pot, katera se mi je zdela primerna. Izbral sem si pač nemoderno pot, katero veliko duhovnežev celo odkrito sovraži, oziroma se mnogim zdi prezapletena. Na srečo je veliko različnih poti in vsaka, ki pripelje na cilj, je dobra.

Ne ravno mešam, kot mi paše. Sem tudi sam ugotovil, da ta zmešnjava ne pripelje na vrh gore, in da si je treba izbrati določeno pot in ji slediti. In to tudi počnem, čeprav ta pot ni ena izmed tradicionalnih poti (duhovnega) razvoja. Poti je pač ogromno.

Raje bi rekel drugače: "Česar ne morem dokazati, tega mogoče ni." Beseda MOGOČE je ključna, saj dopušča nasprotne možnosti.

Tako, to je že bolj smiselno.

Kakor kje. Moja kabalistična pot je sestavljena iz osvoboditve na navezanost, urejenje pozornosti, spoznavanju razodetega vesolja in kar je ključno, neprestanega stremljenje k Bogu. Osho je to formuliral v Vrhovni alkemiji: "Neprekinjena kontemplacija na To." In to je to. Osho je eden od mislecev, ki znajo zapleteno povedati enostavno.

Tukaj pa enostavno nimam kaj komentirati (čeprav je to že komentar ).

[Kabalist]

Poti je pač ogromno.

Sedaj si stvar jasneje definiral. V predhodnem postu pa si žal dal vtis, da mešaš vse z vsem. Hvala za pojasnilo.
Konec koncev sva prišla bolj ali mnaj na isto, pri čemer sva najbrž vsak nekaj pridobila.
Osebno mislim, da se ne moreš učiti med komunikacijo z nekom, ki ti ves čas pritrjuje. Potem ni iskanja, brskanja in usklajenavnja mnenj. Kabalistične šole so izjemno raznolike. Skupaj jih drži samo nekaj osnovnih simbolnih povezav in izrazoslovje. Nekatere odkrito zagovarjajo in na svoj način dokazujejo reinkarnacijo, druge se z ničemer ne navezujejo na Biblijo, tretje se navezujejo na določeno tradicijo, katera je imela vrhunec v pretekolosti. Sam imam morebiti srečo, ker pripadam šoli, ki skoraj nič ne definira. Samo temeljni simbolni sistem je določen, ostalo pa je prepuščeno prakitiku, da se sam prepriča in da sam dobi svoje mnenje. Tako tradicija kljub precejšnji starosti ostaja vitalna, saj se sproti čisti. nekdo, ki se naslanja na prteklost, sploh ne more postati mojster. MORA na osnovi starega izpeljati nekaj novega.