257 komentarjev na to temo

[matjazz]

Jaz mam še vedno temo pred javnim nastopanjem, kadar treba nekaj predstavit.

Morm se tega čim prej znebit sam ne vem točn kako ....

[Kabalist]

Jaz mam še vedno temo pred javnim nastopanjem

Med nastopom si misli, da govoriš najbližjim. natanko tako nastopaj in trema bo manjša. Predpogoj za uspešen nastop pa je kvalitetna priprava. Nedovoljšnja priprava je največkrat vzrok za tremo. To ti povem iz svoje izkušnje. Poslušalci ti bodo verjeli in ti zaupali, če boš sam zaupal temu, kar govoriš. deluj verodostojno, bodi prepričan v to, kar govoriš in trema bo izpuhtela. Dvom bo sčasoma splahnel.

[butl]

Hehe, Matjaž

En mahjen neškodljiv trikec, ki je marsikomu pomagal, tudi meni že.

Predstavljaj si, da občinstvo sedi s spuščenimi hlačami in dvignjenimi krili na kahlicah z ropotuljicami v rokah, lahko tudi z dudkami v ustih.

[Kabalist]

Odličn, butl! Pozabil si še na plišaste igrače in "bubl bubl"!

[matjazz]

Thanks za nasvete

Mogoče bi tudi kaj vizualizacija pomagala, da si nekak tako vizualiziraš celoten nastop pred publiko.

[kapica]

Hehe, Matjaž

En mahjen neškodljiv trikec, ki je marsikomu pomagal, tudi meni že.

Predstavljaj si, da občinstvo sedi s spuščenimi hlačami in dvignjenimi krili na kahlicah z ropotuljicami v rokah, lahko tudi z dudkami v ustih.

nevem kje sem ze videla, ampk tole pomaga jeap, da si v mislih predstavljas golo obcinstvo
ampk v zadrego te pa lahk spravi, ce je tam kje najboljs pred tabo za obcinstvom, ki pod njim sedi veliko ogledalo, pa sam sebe pol pred mnozico vidis golega... sj neb vedu vec ka mors govorit? ali pac
aja, al pa namest ogledala so navadno v vseh stavbah okna...ja itk, da so! pa, ko pride malck mraka, znotri so luci prizgane, vids svoj odsev v oknih...

matjazz mal treme pri nastopih pa kljub izkusnjam, vseen nic ne skodi!

[Pinka]

Pa nekje sem čula, da vecino ljudi v bistvu ne zanima, kako se ti ob tem pocutis, vendar se pa bojo rogali, ce bojo opazili, da se jih bojis. V resnici vsak skrbi le zase, premisljuje, ce je res ugasnil plin doma, se ne upa popraskat hemoroidov, ki ga srbijo, ali ga kam tisci, pa bo raje cakal na odmor, ali pa komaj cakajo, da bo konec predstave... Vsi pa gledajo zunanji videz, obleko itd, tako da imajo pol kaj za opravljat... Ljudi, ki se jih resno dotakne povedano, je v resnci bolj malo.
Ce si ti topla oseba in do vseh prijateljski in znas pristopit na nacin, kot da si med samimi prijatelji, ker bi jim res RAD povedal, kar jim pac imas za povedat, ker bi rad naredil dobro delo, ker ves, da HOCEJO slisat, potem je manj sans za trpljenje zarad treme.

pa ne mislim s tem da mi je to kul ampak enostavno je res...sam jaz nisem taka oseba, da bi se komu rogala...sploh pr takih stvareh...v bistvu bi vse takrat naredila, da se temu človeku drugi ne bi posmehoval...

[silki]

Ja hudo tole Mantis....predvsem pa kasnejša reakcija staršev,......sramuješ in kaznuješ otroka ker "blokira".
Pa vendar, Mantis danes si odrasla, pa se lažje postaviš v kožo staršev.....so pač taki kakršni so in take jih jemlji....nič več in nič manj....odreagiral so tko kot so znal.......in to dopovej "svoji" 10 letni deklici.

Ne se mi smejat,...ampak jest ko skušam pomagat svojim frocem imam drugo taktiko.......probam jim vcepit....prvo če pride do "blokiranja", ni to nobena sramotna katastrofa........ni panike,....parkrat globo vdihnit in nasmeh (občinstvu al pa učiteljici pri spraševanju naprimer- vseeno),...če gre dalje ok,.....če ne....sledi pomoč -direkt obrnit na prfoksa,....če tudi to ne...enostavno rečt "ušlo mi je" in odstopit.....
Ja je,....starejši je enkrat, mislim da v tretjem razredu tkole zablokiru.....ga je nasred zmanjkal......pa se je nasmehnu (sem vidla da zlo z muko)...pa se direkt obrnu proti učiteljici pa ji reku "kako že"?.....no pa sta nadaljevala.......pa na šolskih proslavah.....se spomnim deklice.....imela nastop z violino......uvod ok...nato blok....pa nanovo začela enkrat pa še enkrat pa še......hvalabogu njeni prisebni materi in očetu....oba sta začela ploskat in mi seveda potegnil za njima.....na srečo.

Ah spet mal zabluzila,...skratke ne se smejat sem hotla tole povedat,.....da pri vseh govornih nalogah v začetku postavim froce direkt pred špegu v kopalnico, da se vidijo,....in da dobijo občutek da nekomu govorijo....in tam speljejo al pa spiljo nastop, kakor sem jim zdi ok....po potrebi oz želji smo pa domači prvo "občinstvo".
No ja, kot mala sem imela jaz tud fuul tremo.....starše pa glede tega take kot ti Mantis......ne vem od kod to....od starcev ziher ne.......sam jest sem se spravla v garažo in tam imela "govorne vaje".....in ko mi je blo težko na nastopu sem si enostavno to sliko "sprojicirala" pa je šlo.

[Aliana]

Hmm, zanimivo tole s starši za prvo občinstvo.. Jaz sem pa vedno imela ful večjo tremo pred domačimi, starši sploh, kot pa pred tujimi ljudmi.. No way, da bi v dnevni pred mami in očitom nastopala, a-a, rajši pred 50 ljudmi v dvorani
Tud na predstave jih kar nekaj časa sploh nisem vabila, staršev in dedkov in babic.. Brata ja, on je vedno prvi (in pošten) kritik...

[Aliana]

Ja, vem, men tud ni jasno Ne vem, mogoče filing, da ful več pričakujejo od tebe al kaj vem.. Pa pač to, da ti tuji ljudje niso tolk pomembni, ker jih itak ne poznaš in te ne gane tolk, če kaj zabluziš, medtem ko pred domačimi.. Ma ne vem, sam razmišljam...

OK, tud to res, da doma niso glih kaj preveč podpiral tegale mojga teatra na začetku, pa tud ko sem bla mlajša se ne spomnim, da bi imeli kdaj tele.. družinske nastope.. da bi me poslušal in mi pomagal vadit kakšen govorni nastop al kej.. sem to vedno sama delala.. mogoče tud zato, no, ker pač ne povezujem nastopanja z družino...

[Kabalist]

Skratka, tukaj je cel kup primerov in nasvetov, kako se rešiti treme pred javnostjo. Najbolje bo, da vsi držimo pesti za Matjazza!

[butl]

Pozdravljen, Kabalist

A sem tečen a ne. Kar nekaj sprašujem ves čas. Evo, spet imam vprašanje.
Tole o nadzoru. Kako nadzoruješ sebe v odnosu do drugih, predvsem do svojih otrok in do svojega partnerja.. Da se ne navežeš nanj in s tem preprečiš...eee...trpljenje, bolečino, recimo, ob njihovi izgubi ali če in ko te zapustijo.
Kako nadziraš svoje srce, svoja čustva? Dobro, ti si ločen. Kaj pa, ko vstopi nov partner v tvoje življenje? Kako bi opisal nadzor nad situacijo v tem primeru? Je to ves čas zavedanje, da te novi partner lahko spet izda, ali prizadane, ali odide, ali kaj podobno travmatičnega in ga držiš na točki nenavezanosti /se pravi, ko začutiš, da vstopa vate, da prehaja to mejo, se oddaljiš spet na to točko ali obratno, se mu približaš, če je preveč oddaljen, ga pripustiš...spet do te točke/. Je kaj drugega?
In odnos do svojega otroka. Kako njega nadzoruješ /odnos mislim/? Kako to zgleda v praksi, v vsakdanjiku? Recimo, da otrok zboli ali se poškoduje ali pa ...ee...recimo, recimo da ti reče, da si ti kriv, da nima mamice ob sebi, da nista skupaj, da te sovraži, da se bo ubil, da si najslabši človek na svetu...take reči. Kaj je v taki situaciji to, čemur ti praviš nadzor, nenavezanost, kako izpelješ, da ob tem ne trpiš, te ne boli?
Aja, še to. Kako nadziraš recimo, zaljubljenost, jezo, strast, veselje, žalost, sovraštvo...skratka čustva z močnim energijskim nabojem? Kako dosežeš, da ne zaplešeš z njimi?

Če te utrujam, kar povej.

butl

[Kabalist]

Hm, vprašanja, vprašanja. Novo partnerico že imam kar nekaj časa. Hitro sem počistil s svojim delom krivde in odpravil vzrok za njo. Glede deleža krivde bivše se sploh ne obremenjujem. To je njen problem in dokler ne počisti, jo bo tiščalo. Otrok še nikoli ni tako reagiral. Ves čas ksrbim za to, da se kaj takšnega vsaj zaradi mene ne bo zgodilo.
Za čustva ne potrebujem nobenega nadzora. kakor hitro v sebi opraviš določeno čiščo, se stvari same od sebe urejajo. Pomembna je samo pozornost. Tukaj ni nekega umskega napora, temveč prosta pretočnost. Nenavezanost sama pride, ko odstraniš vzroke navezovanja na ljudi ali stvari. Osvobojen strasti sem pravzaprav bližje ljudem. Močni čustveni naboji so vedno vezani na podzavest. Ko vsaj približno pokidaš gnojišče, je manj nenadzorovanega bruhanja in več usmerjanja te energije. Saj pravim. To gre skupaj s celoto celovite metode osebnostne rasti. V drugih poteh tem stvarem drugače rečejo. Stvar je samo v interpretaciji, a rezultati so bolj ali manj pri vseh poteh podobni. Nekje je eno prej in drugo kasneje in obratno...

[Ksenia]

hm... sicer ne vem kaj tole počne v temi o strahovih, ampak men je pa v partnerskem odnosu pomembna strast - ja vem - pretočnost, zlivanje energij, čutenje predno do tika pride,nežnost, občutek pripadnosti, varnosti... sam strast mi je ravno tako pomembna...

[matjazz]

Skratka, tukaj je cel kup primerov in nasvetov, kako se rešiti treme pred javnostjo. Najbolje bo, da vsi držimo pesti za Matjazza!

Hvala Kabalist

Sej to je prav pri meni ta največja ovira. Drugo sploh ni panike. Ampak vsak se mora enkrat soočit z svojim najhujšim strahom in ga PREMAGAT.

[Kabalist]

sam strast mi je ravno tako pomembna...

Strast je absolutistična. Je pa naravna, dokler človek osebnostno ne napreduje. Potem je naravno, da stvari drugače dojame, izvede in razume. Popolna pretočnost (ta izraz sem nekje že slišal) je v roki z roko z ljubečo pozornostjo. Vendar ljubeča pozornost ne izhaja iz strasti. Strast izhaja iz navezanosti in to je kal strahu pred izgubo. A kot pravim, različni ljudje različno živijo in različno urejajo svoje odnose. Intenzivnost čustvovanja je stvar posameznikove presoje in nima absolutne mere.

[Ksenia]

odvisno od imenovanja strast... nene sej ti verjamem, samo predaleč je to še zame..
sicer pa, ja se strinjam, da ko si tam nekje v Atmičnem nivoju al pa mogoče celo še v Buddhi je strast (karkšnakoli pač že) čisto nepotrebna. Pač nismo vsi še tam in niti ne bomo tam. Tako da men trenutno kar ustreza strast v njegovih očeh, ko me med ljubljenjem stisne k sebi
strah - uf se spomnim, da sem kot otrok imela kar nekaj strahov, predvsem se je to izražalo v nočnih morah ali v tem, da zvečer, če sem bila sama doma, sem imela vse luči vžgane, radio, tv ... ne vem, nekak se mi zdi, da sem želela povedat, da nisem sama... ja bala sem se samote. Sem bila pa prva 4 leta doma čisto ob gozdu, samo še ena hiša zraven, cele dneve preživela v gozdu s svojimi drevesnimi prijatelji - torej me ni bilo strah samote ane... ko pa smo se preselili v naselje, se je to pojavilo, nelagodno sem se počutila med ljudmi... Sicer pa se nikoli nisem dobro počutila med betonom. Strah pred višino, se mi zdi da je še vedno prisoten - zanj sem ugotovila šele pred kratkim, ko smo se spuščali po Velebitu (še huje mi je bilo vračanje), no tole moraš še odpravit.hm strah pred vožnjo po nesreči sem prmagala (da bi me kdo zbrcal še za volan)... sej govorite o takšnih strahovih ane...dobro, tistega paničnega občutka strahu ne poznam... ampak strahec je bil pa prisoten...

[Indy]

Jaz mam še vedno temo pred javnim nastopanjem, kadar treba nekaj predstavit.

Morm se tega čim prej znebit sam ne vem točn kako ....

Težek oreh.Kako narediti iz miši leva, kljub temu da ostane miš....ne razumi negativno, govorim realno.
Z raznim si govorjenjem(lažnim pumpanjem samega sebe ala Smiljan Mori metoda)da je nekdo med občinstvom gol, ali da si ti the best ali da so vsi tvoji frendi,itd, boš teško kej dosegel.Ubistvu boš dosegel kratkotrajni efekt, ti bi pa po moje rad enkrat že šu čes to mejo da maš mir a ne in da se že nehaš obremenjevat z tem ker te urtuja ne.Seveda rezultat ne pride takoj, ampak z časom.Jest bi ti predlagov da delej na sprostitvenih tehnikah ki jih v življenju poznamo na 1000 in 1 način.Pomaga že to če takrat ko si z temi ljudmi pred katerimi naj bi potem stal in govorim prej skupaj v sobi in si jih fajn ogledaš in h krati poskušaš biti čim bolj mehek, sproščen.Doma se vsedi na kavč in se sproščaj in si predstavljej trenutek ko boš pred njimi govoril in se sproščej in sproščej.Rezultati ne bodo takoj doseženi, vendar k bojo, bojo trajni Nikakor med predavanjem ne smeš misliti na to(v končni fazi), ker potem 3/4 svojega nastopa posvetiš svoji tremi in ne boš to kar bi bil lahko in tudi ljudje te ne bojo jemali tok resno oziroma ne bojo jemali tvojih besed resno.

[klarus]

Povejte mi; "kaj je strah?" Znotraj je votel, okrog pa ga nič ni!
Že nič kolikokrat sem to slišala. To mi pove zelo malo , oziroma nič.
Strah; le kako se oblači, kakšno pokrivalo ima, da ga ne vidim in kakšne čevlje nosi, da ga ne slišim?
E.

lahko je to rečt...sam ko pa strah izbruhne, pa to nič ne pomaga

imam klausrofobijo, ki izbruhne ob prevelikem stresu....sicer so napadi bol poredki, ampak temu primerno močni

[Kabalist]

v Atmičnem nivoju al pa mogoče celo še v Buddhi

Kolikšna je tvoja izkušnja v zvezi s tem?
Strah pred zaprtimi prostori je tegoba mnogih v stresnih situacijah. Obvladovanje stresa je ena od temeljnih nalog osebnostne rasti. Stres je fiziološka posledica preboja notranjega čutenja - preseganja tolerance našega moralnega sistema. Stresni agnesi so impulzi, ki izvirajo iz notranjega čutenja in so precej škodljivi.

[Ksenia]

v zvezi s čim?
glede obvladovanja stresa in osebnostni rasti se s teboj popolnoma strinjam (hihi sej ne da se tokrat prvič strinjam, pa to itak menda že veš )

[Kabalist]

Stres je fiziološka reakcija. To vemo in to ve tudi medicina. Stresnim agensom se najučinkoviteje izognemo s pomočjo osebnostne rasti. Tehnologija samorazvoja naredi človekova orodja za komunikacijo s svetom robustnejša na močne impulze. V praksi to pomeni, da lahko več preneseš brez fiziološkega odziva. Nadalje se manjkrat znajdeš pod pritiskom stresnih impulzov, ker ti glavno orodje, egozavest, v tem boju dobro deluje. Zaradi hitrih sprememb v socialnem okolju je človekova egozavest podvržena večjim pritiskom, za katere je bila ustvarjena. Sistem notranjega čutenja ne zmore ublažiti impulzov, zato se telo odzove. Osebnostna rast med drugim predvsem na začetni stopnji uredi egozavest in jo postavi tja, kjer ji je mesto. Ta ureditev se pozna na dveh področjih - na hitrosti odzivanja na spremembe v okolju in že prej omenjeni večji robustnosti. Tako je to.

[Marsa]

"Strah sega do tja, kjer se zacne neizbezno - od tam naprej izgubi ves smisel."
(Coelho)

[Kabalist]

Strah je posledica mnogih dejavnikov. Tudi zaradi navezanosti, pomanjkanja podatkov ipd. Veliko je tega.

[klarus]

vpliv prejšnjih ževljenje