Ljudje smo v nekih osnovah popolnoma enaki, vsaj princi delovanja so. Gre za odprtost in sposobnost oz. bolje hotenje sprejemanja, in tu se razlikujemo. Seveda pa če se zraven vmeša še domišljija, pa je sploh zmeda, ko se ne da ločit več, ali je kaj proizvod domišljije ali se res kaj dogaja.Govoril sem kar z nekaj ljudmi, ki so bili pri njej in kometarji so bili v tem stilu / skoraj pri vseh / - če ne drugega sem začutil energijo v sebi , bil sem kar nekaj časa "blagoslovljen , full me je spucal ..itd.... mislim, da vse tole lahko narediš tule sam s seboj- kar je tudi reklo par oseb, samo delat bi moral....tko gre pa hitreje -začasno seveda, ker te poti mnogi ponavljajo...
Osebno nimam nič proti takim obiskom, vendar iskanje nekakšne absolutne resnice, spoznanja "pravega " božanstva, videnja vsega kar si in povezava z Božjim....tole je pa že malce tko....Mislim , da je nekje tako kot je Nosorog napisal - ne bi ravno rekel profil folka, dejal pa bi , da gre za ljudi z velikimi pričakovanji, ki pričakujejo čudež pri srečanju s takšnimi ljudmi kot je meera / pa tudi če je avatar/ , ker pač so na stopnji zavedanja kot pač so ...Osebno ravno pravim, če bi ljudje več delali sami na sebi in v sebi , ne bi potrebovali svetih poti, romanj, iskanj rsenic o sebi in kozmosu nekje drugje, ker bi tisto , kar bi našli tukaj, v sebi, okoli sebe - zadovoljilo njihove potrebe po nekakšnem "razodetju" , ..če pa ni tako, bi takale pot bila samo nadgradnja tistega , do česar se je bitje že prebilo, če ne drugega -do osebne resnice, vendar tle ne mislim subjektivne..Tamle , ko je napisal- stik z naravo- se strinjam..je lepa in zanesljiva pot, ki nas požene še v malce drugačno občutenje sebe in univerzuma, kot le na fizični ravni...
Pa vsak stik z naravo še ne pomeni resničnega občutenja, zlitja z njo...ko to doživiš in občutiš in imaš potrebo po avatarju- tudi OK, samo dokler sedimo 10 ur v sobi, meditiramo in gremo za konec tedna v iški vindgar , kjer je tako četrt lj...tako ne občutimo narave...vsaj tako kot bi jo lahko- ne...
Sicer pa ima vsak človek zelo subjektivne potrebe in hotenja, tudi občutenja in dojemanja se razlikujejo , tako da tle sploh ni pravila...osebno na pohorju, ali pa na Lahinji , v samoti in pestrosti -veličini takele narave sam občutim zelo, zelo mnogo, nekteri pa le žejo in lakoto ali pa utrujenost v vsej zadevi....in verjetno je prav tako...nismo popolnoma vkalupirani...vsak je mali unikat ..to se mi pa zdi kar prav in lepo ....
K mami Meeri ni potrebno hoditi, itak, prav tako h kateremukoli drugemu avatarju. Daleč od tega, da bi bil to pogoj ali nuja na poti. Je pa velika pomoč ravni zaradi konkretne pomoči pri duhovnem in življenjskem razvoju, ki jo lahko nudi. Seveda prihajajo tja ljudje z vsemi mogočimi pričakovanji: da bodo odrešeni (to je, mimogrede tipična krščanska zabloda, da nas bo nekdo drug odrešil), da po enem stiku z njo ne treba več delati na sebi ipd. A to ni res. Potem je treba delati še več, iti še globlje. Ljudje hodijo tja tudi spati: ker se kopajo v božanskih energijah, je láhko pozabiti na vse ostalo: marsikdo bi rad kar ostal tam, a jih mama Meera običajno "spodi". Z njenimi besedami: "Ne sprejmem, da ljudje katerekoli starosti samo pridejo, da bi bili z menoj. Želim, da ljudje pridejo in odidejo." Vsak mora živeti pač svoje življenje.
Tole ni nujno res. So taki primeri, celo veliko jih je, si upam reči, a niso vsi taki. Odvisno od človeka do človeka, od njegove odprtosti.Enkrat sem napisal, da sem mnenja, da je en kmet tam v hribih na svoji revni njivi sredi gozdov -precej bolj "poduhovljen " od vseh , ki trobimo o "duhovnosti " .
Odvisno, kakšna je ta kmečka logika.
Ima vsaj čas za premišljevat.
Potrebna je samo KMEČKA LOGIKA, pa vse deluje, brez "avatarjev".
