3 x ocenjeno 667 komentarjev na to temo

[nimbus]

rajcig

ja, ja, to je blo še pred celibatom

[Audente]

Med menoj in teboj mora zrasti
nešteto noči in nešteto zidov
a še vedno bo kot morje nekakšna
čarobnost med nama.

Samo še spomini.
Tihi popoldnevi, zasluženi s trpljenjem,
noči, ko sem upala , da te vidim.
Polja mojih stez, nebes......
ki jih gledam in izgubljam......
Tvoja odsotnost, dokončana kot kip,
bo žalostila nove popoldneve.

[lia]

V tem tihem večeru
zrem u podobe bežeče,
v sveči zrcali se obljuba sreče...

Na sključenih ramah starke
tiha molitev in v očeh strah
pred neizbežnim...

V brstečih prsih mladenke
upanje in v očeh žar
bojevnice ...

Stojim nekje vmes
ne žarim in ni me strah,
imam čas zreti v plamen sveče...


pripis k dnevu

[Lisbona]

ja, ja, to je blo še pred celibatom

Ps:Damn, I wish I was your lover-tale komad mi že cel dan hodi po glavi..

[Audente]

Danes sedim na spominih časa.

Bil je tolmun
molka,
bledega molka.
Strašen čas,
ko gledam zvezde skozi dež,
ki se zadeva ob
plavajoče črne
črke.

Zid hudih sanj
me loči od mrtvih

[lia]

Hvaležno
se vračam
na grobove svojih bolečin

hvaležno
se obračam
in božam stare rane

ne skelijo več
a še pomnim
brezup in strah in noč


ravno toliko
da lahko sočutno
uzrem bolečino tvojo

[Ksenia]

všeč so mi vaše pesmi res...
se spomnim ko sem jaz dolgo tega nazaj prejela vsak dan eno pesem, na list papirja z roko napisano...

[kukica]

všeč so mi vaše pesmi res...
se spomnim ko sem jaz dolgo tega nazaj prejela vsak dan eno pesem, na list papirja z roko napisano...

Morda je čas, da kakšno napišeš in jo podariš naprej ...

[Ksenia]

v verzih pa nisem doma...

[Audente]

Gledam,
iz enega tvojih oken,
starodavne zvezde,
gledam,
s prašne klopi v senci,
njih žarke ljubezni,
ki je moja nevednost ne zna
imenovati
niti razvrstiti v ozvezdja.

Ne občutim
pretoka vode v mlačni kapnici,
vonja orhideje in skritih strasti,
tišino vrabčka, ki spi,
samote predverja, vlago
- je vse to, nemara,
ljubezen.

[kukica]

Lepa.

No punce, a vidite, da rima ni nujna?

[Audente]

Moj vrt je kakor luna
visoko gor na hribu,
luna iz zlata.
Dragocenejši v temi
je dotik tvojih ustnic.

Petje ptice,
ki jo skriva krošnja,
je utihnilo.
Po svojem vrtu hodiš.
Sam, nekaj manjka, to vem.

Tuja je pesem,
violina, ki je najdražja,
v roki tvoji,
lunin sij nad ulico,
reci, zakaj ti to je dovolj?

Pod sijem lune,
si ogleduje kremplje
zlat, nežen tiger.
Ne ve, da je že davno
raztrgana moja duša.

Nežno je biti dež,
padati po licih,
nežno je biti srce.
Težki so dnevi,
ko ni človeka, zore in sanj.

Nisem se izgubila,
kot nekateri želijo,
v morju krvi in joka.
Sem tista, ki v nemi
noči kitice prešteva.

Zakaj sta bili samo dve?

[kukica]

Žareča kugla je obarvala oblake.
Stala sva tam, oče in jaz.
Tako neznatna.
In hkrati tako mogočna.
Tik preden se stemni ljubezen zažari najmočneje.

[Audente]

Ko vrata hiše se odpro
ubogljivo kakor stran,
ki obiskujem jo predano,
a v notranjosti ne znam
s pogledi oprijeti se predmetov,
ker jih poznam.
Natančno so vpisani v spomin.

Poznam navade in počutje tvoje,
in namigov vseh naročje,
ki si jih ustvarja vsak sam zase.
Ni mi treba govoriti šepetaje,
dobro pozna me tvoje hrepenenje,
veš za stiske in slabosti jasne.
Natančno si jih vpisal v spomin.

S tem segla sva najvišje,
kar nama je kdaj dalo nebo,
ni občudovanja in ni zmage,
ampak preprosto sva sprejela
kot del resnice,
kot so kamni in drevesa.
Ostali sta dve kitici in natančen spomin.

[kukica]

Vesoljne oči

Oči.
One vse povedo.
V očeh je zapisana modrost sveta.
Oči so zrcalni pogled vesolja.

Čemu astronomija?
V tvojih očeh se lesketajo vse zvezde
in pogled mračijo črne luknje,
ki goltajo vesolje.
V tvojih očeh vse nastaja
in vse izgineva.

One so resnica.
Ne besede,
besede lažejo.
Oči ne morejo.

Poglej me v oči,
da vidim tvoje vesolje
in ti pokažem svoje.

Resnica. Božansko.
Smrt. Rojstvo. Bolečina. Smrt.
Učenje.
Oči.

V tvojih očeh vidim Rojstvo in Smrt.
Vidim krog življenja.
Vidim izginjanje starega in nastajanje novega.
Vidim ljubezen in vidim strah.

Po tvojih očeh vem, da si ti TISTI.
Da si ti Jezus, Buda, Neo, Rešitej sveta.

Kako to vem, me vprašaš.
Ker si edini, ki dovoliš,
da pogledam vanje.

S svojim pogledom si mi podaril spoznanje,
Da sem tudi jaz TISTA.
Da je tudi zame zlati prestol na vrhu gore,
ki čaka, da sedem nanj.

Vse to si storil s tem,
ko si mi podaril pogled.

[anarhist]

Z neba kot blisk se razodeva božji bes,
nedolžno se po travi šeta pes.
Strela božja se z oblakov pripodi,
pesa od šnoflje pa do repa osmodi.

Ku;P:L sM TiP&oUN!c0 nOw0
m@L jE ćUdn@.

[TaMeJcKeNa]

BILI SVA PRIJATELJICI!!!


Vsak dan je sijalo sonce, četudi je padal dež,
vsak dan so cvetele rože, četudi je bila zima.
Vse težave so se zdele, kot majhen kamenček
na poti čez katerega le stopiš in težava izgine.
Vse sva počeli skupaj - bili sva neločljivi.

Sedaj pa, ko si našla nekoga, ki te ljubi,
pa si mi obrnila hrbet.
Sedaj z njim rešuješ težave, z njim poješ pesmi,
ki so bile le najine.

Morda ne veš, toda težko sem se sprijaznila s tem,
da me kar na enkrat zate ni več,
da je tisto prijateljstvo kar naenkrat izpuhtelo,
kot nek oblak, ki ga prežene veter.

Ne bom ti očitala...nimam pravice!

Rada bi ti povedala le, da mi no bilo vseeno
...da je zaradi tebe preteklo mnogo solza.
Toda življenje gre dalje in vsak da sledijo nova razočaranja,
ki jih prinese kruto življenje...
ne vem pa katero me bo prizadelo tako močno,
kot me je ta...da je najboljša prijateljica pozabila name!

[TaMeJcKeNa]

pOsEbNa PeSeM...zA PoSeBnEgA pRIJatElJa!

SEDIM NA POSTELJI IN RAZMIŠLJAM…RAZMIŠLJAM O SVOJEM ŽIVLJENJU…
…ŽELIM RAZREŠITI UGANKE V SVOJI GLAVI PA NE VEM KAKO…OZREM SE V PRETEKLOST…
MORDA JE TAM ODGOVOR, KI ME MUČI ZADNJE DNI…
Bilo je leta nazaj….…
MISLIM DA SEM ŽIVELA NAJBOLJ KRITIČNA IN NAPORNA LETA…13, 14 IN 15!
TAKRAT SEM MISLILA, DA JE VES SVET MOJ, DA MI NIHČE NE MORE DO ŽIVEGA…
MISLILA SEM DA SEM LAHKO VSEMU KOS IN DA O LJUBEZNI IN O ŽIVLJENJU VEM ŽE VSE…
ČEDALJE BOLJ SI MI ZAČEL HODITI PO GLAVI…
BIL SI V MOJIH MISLIH PA KLUB TEMU, DA SO MI VSI GOVORILI DA NISI ZAME,
SEM TRAPASTO VZTRAJALA IN VZTRAJNO ZAGOVARJALA NOROST SVOJIH LET…
ZAKAJ NISI BIL ZAME???
POLEG NAJINEMU DRUGAČNEMU RAZMIŠLJANJU O ŽIVLJENJU JE BILA PRISOTNA TUDI RAZLIKA LET…
KI SICER NI TAKO VELIKA PA VENDAR JE TAKRAT BILA DOKAJ OČITNA…. BILA SVA PRIJATELJA
NO ČE SE TEMU DA REČI PRIJATELJSTVO…JAZ SEM V TEBI VIDELA SVOJEGA SANJSKEGA MOŠKEGA…
ti pa si v meni videl……
KAJ SI TAKRAT SPLOH VIDEL V MENI TI??
VERJETNO SEM ZGLEDALA SMRKLJA KI SE MEČE ZA TIPOM ČEPRAV ŠE NITI NE VE KAJ LJUBEZEN SPLOH JE…
RESNO!!!
MI ZNAŠ ODGOVORITI NA TO VPRAŠANJE??ZATE SEM PO VSEJ VRJETNOSTI BILA OTROK!
JA RES JE…BILA SEM OTROK…še danes sem …PA VENDAR ME NEBI BILO TREBA TAKO PRIZADETI…
VEM BILA SEM SMRKLJA AMPAK TO ŠE NE POMENI DA NISEM BILA ČLOVEK!!!

Pa vendar ……..ČE DOBRO PREMISLIM SE TI MORAM NA NEK NAČIN ZAHVALITI…
POSTAVIL SI ME NA REALNA TLA…DAL SI MI VEDETI,DA TUDI MENE LAHKO KAJ PRIZADANE,
DA MI NI POSTLANO Z ROŽICAMI IN DA NE MORE BITI VSE PO MOJEM…a če sem iskrena …
TO BI SE DALO STORITI NA DRUGAČEN NAČIN!!!Pa vseeno…
NEVEDE SI ME NAUČIL ENEGA OD GLAVNIH PRAVIL V ŽIVLJENJU IN ZA TO SEM TO HVALEŽNA…
PA PUSTIVA SEDAJ PRETEKLOST…KAR JE BILO JE BILO…
zame je bilo kot padec…pri katerem zakrvaviš a s časoma se rana zaceli in spet sem bila funkcionalna…
HOTELA SEM TE IZBRISATI IZ SVOJEGA SRCA…OSTALA SVA PRIJATELJA…
MORDA JE BILA TO NAPAKA…PREVEČ SVA SE VIDEVALA…
RABILA SEM NEKAJ ČASA DA SEM TE PREBOLELA IN TE RES IMELA SAMO ZA PRIJATELJA…
NO VSAJ MISLILA SEM…A KLJUB TEMU DA DO TEBE NISEM ČUTILA VEČ TISTE ZALJUBLJENOSTI KOT VČASIH,
JE NEKO ČUSTVO V MENI OSTALO…NE ZNAM GA OPISATI…NI LJUBEZEN A JE NEKA POSEBNA NAKLONJENOST…
naklonjenost TEBI…

SEDAJ NAJINA LETA NISO VEČ OČITNA…JAZ IMAM NEKOGA KI ME IMA RAD,
NEKOGA ZA KATEREGA VEM DA ME NEBI RAZOČARAL IN NAJINE POTI GREDO V ISTO SMER…
VIDIM NAJINO SKUPNO PRIHODNOST…

TI PA SI IZRAZIL TISTO ČESAR SEM SE BALA…

PRAVIŠ DA ME IMAŠ RAD…DA SEM TI VŠEČ IN DA BI BIL RAD Z MENOJ…ZGLEDA DA SE RES VSE OBRNE…
NE PRIVIŠČIM TI DA TRPIŠ A MORDA BOŠ LE TAKO SPOZNAL KAKO SEM SE POČUTILA JAZ…
OPROSTI MI…NE MOREM TE LJUBITI! Zame si le boleč spomin…TVOJA RANA V MOJEM SRCU JE ZACELJENA…
a za vsako rano ostane sled…NIKOLI NE IZGINE!

DRAGI PRIJATELJ…želim ti srečo…ZA NAJU JE PREPOZNO!

[Audente]

Ni več glasu od tebe, a le vem
de je med nama le še molk,
in kadar skozi mesto grem,
ne bova nudila si rok.

Zakaj bi jih? Moj dotik te moti.
Zakaj bi stala ti na poti,
če čutim, da odhajaš tja,
kjer tvoja glasba je doma.

Ničesar ne želim od tebe,
ničesar ni treba mi poslati.
Ljubezen nikdar zaman ne išče,
nekje morda le najde se križišče.

[Ksenia]

[Audente]

Bila sem sreča ti, kot pesem ptic,
bila sem lučka, kot žarek kresnic,
moje besede bile so le majhen vihar,
zato vžgale so premajhen požar.

Ostala sem godalo zbito in strganih strun,
pozabljena, kot odpadlo listje v vaški tolmun.
Morda pa nekoč vzameš glasbilo v roko,
zaigraš nežno a solzno bo tvoje oko.

[Audente]

Česa te je strah ko zapreš oči
saj govorili so da v temi ničesar ni
vrag se plazi, luči nobene ni
tema te ovija v svoje hladne dlani

Zdaj pa odpri oči
poišči luč na koncu poti

Ne misli na strah, ko iščeš poti
ki peljejo tja, kjer teme več ni
ne misli na strah, ko iščeš poti
ki peljejo tja, kjer vse se konča

Pot leži pred tabo, čare ti odkrila bo
čare ki povejo, živeti je res lepo
vrag se plazi, luči nobene ni
tema te ovija v svoje hladne dlani

Zdaj pa odpri oči
poišči luč na koncu poti ................

[anarhist]

Puntarska

Dost mi je kapitalistov,
tečnih grobjanov.
Gremo jih vse zmetat v jamo.
In srečno bomo živeli naprej.
Bumbarasa hej, a Bumbarasa, hej...

[Audente]

Zbujam se zgodaj,
prezgodaj
še vroča od strasti
iz omame noči
v mraz novemberskih dni.

Neprespana
odgrnem oranžno zaveso
in z očmi,
iz njih solza polzi,
zazrem se v sivino dni.

Je res konec?
Pot vodi mimo hiše,
ne več k meni.
Vem da te ne briga,
kdo za oknom ječi.

[lia]

Je greh, če smeješ se na tleh,
ko vse kar skrivaš je nasmeh.
Obris, odsev, zasanjan stih,
objem solza ki jemlje dih.

Ni greha, prekriva slamnata ga streha,
obraz sreče sredi nasmeha.
Nag, oblečen v kožo stiha,
trenutek smeha, želja ki diha.