...so bolj škodljiva od sladkorja, ker dajejo preko jezika organizmu napačno informacijo, slinavka odreagira z vbrizgom insulina in človek se ne more upreti lakoti in začne jesti.
Imate jih pa danes povsod, od žvečilnih gumijev do napitkov.
Če hočete shujšati, proč s takimi sladili.
Saharin in ostala sladila
Avtor teme:
Gost_sstane_*
, 21. jun 2005, 21:41
#2
Gost_sstane_*
Gost_sstane_*
-
- Gost
Objavljeno: 21. junij 2005, 21:57
No, vidiš, obtožena sta pa sladkor in sol, namesto joda in umetnih sladil 
#3
free
-
- Srebrni član
-
- Št. objav: 16 801
Objavljeno: 21. junij 2005, 22:00
dobra tema, dobra informacija! 
--------
--------
...so bolj škodljiva od sladkorja, ker dajejo preko jezika organizmu napačno informacijo, slinavka odreagira z vbrizgom insulina in človek se ne more upreti lakoti in začne jesti.
Imate jih pa danes povsod, od žvečilnih gumijev do napitkov.
Če hočete shujšati, proč s takimi sladili.
#4
Gost_sstane_*
Gost_sstane_*
-
- Gost
Objavljeno: 21. junij 2005, 22:13
Se spominjam prvih žvečilnih gumijev, bili so sladki in dobri, današnji so pa iz samih E-jev
#5
Gost_sstane_*
Gost_sstane_*
-
- Gost
Objavljeno: 21. junij 2005, 22:32
Tega sicer ne vem, vem pa, kako deluje kot informacija na slinavko. V času svojega trimesečnega intenzivnega iskanja rešitve svojega problama za diabetes sem to ugotovil in sem že mislil, da sem na konju. 
#7
Mana
-
- D član
-
- Št. objav: 1 857
Objavljeno: 22. junij 2005, 13:29
pri nas doma samo fruktozo pijemo...max 2 žliške na dan...ko tega kvizkota porabiš pol pa...nič več cukra 
Vsako jutro se v Afriki zbudi lev. Ve, da mora teči hitreje kot gazela, da jo ujame, sicer bo umrl od lakote.
Vsako jutro se v Afriki zbudi gazela. Ve, da mora teči hitreje kot lev, sicer bo ob življenje.
Ko se jutro za jutrom prebujaš, se ne sprašuj, ali si lev ali gazela, temveč začni teči.
afriški pregovor
Vsako jutro se v Afriki zbudi gazela. Ve, da mora teči hitreje kot lev, sicer bo ob življenje.
Ko se jutro za jutrom prebujaš, se ne sprašuj, ali si lev ali gazela, temveč začni teči.
afriški pregovor
#8
Aliana
-
- D član
-
- Št. objav: 9 772
Objavljeno: 22. junij 2005, 16:57
aspartam, ja 
Kako si jogurti na primer.. vecinoma vse pijace sladke.. Sem ugotovila, da ga dejansko cutim.. ne vem, tko.. cuden, cuden filing v zelodcu.. in pol grem pogledat na embalazo - aspartam.. itak. Se mi je ene 5x to zgodilo, zdaj pa vedno vse jogurte prechekiram in tako.. Mislim, das dve zlicki naravnega cukra not je ziher bolj zdravo kot pa 5 razlicnih umetnih sladil.. ki kao ne redijo.. ma kok jaz ne stekam tega 
Kako si jogurti na primer.. vecinoma vse pijace sladke.. Sem ugotovila, da ga dejansko cutim.. ne vem, tko.. cuden, cuden filing v zelodcu.. in pol grem pogledat na embalazo - aspartam.. itak. Se mi je ene 5x to zgodilo, zdaj pa vedno vse jogurte prechekiram in tako.. Mislim, das dve zlicki naravnega cukra not je ziher bolj zdravo kot pa 5 razlicnih umetnih sladil.. ki kao ne redijo.. ma kok jaz ne stekam tega
#9
Gost_sstane_*
Gost_sstane_*
-
- Gost
Objavljeno: 22. junij 2005, 17:40
Zakaj pa misliš, da sem jaz v knjigi poleg soli pustil tudi svojo delnico države? Če državljani ne bomo kontrolirali svoje oblasti, ki sprejema tudi zdravstvene in prehranjske predpise, se nam slabo piše. Kar tako ti nekaj poturijo in tega se šele zaveš, ko je za marsikoga lahko tudi že prepozno
#10
tai-chi
-
- ŽeČistoDomači
-
- Št. objav: 332
Objavljeno: 23. junij 2005, 14:23
jst pa zdaj uporabljam stevio, imam jo v tekoci obliki in v prasku v malih vreckicah. Ful je sladka in je zlo mal porabis.
se tole sem najdlao stevii na netu, ce koga zanima:
Regulira metabolizem sladkorja v krvi
Znižuje krvni pritisk
Pomaga pri sproščanju inzulina iz pankreasa
Predstavlja vir rastlinskih hormonov rasti
Antibakterijsko delovanje ( karies in vnete dlesni )
Zmanjušuje željo po sladkem in mastnem
Ima zelo podoben kot sladkorj
Prednosti Stevie v primerjavi s sladkorjem:
v primerjavi s sladkorjem:
nima kalorij,
ne karamelizira,
ni kancerogena,
ne fermentira v alkohol,
ne vsebuje konzervansov.
se tole sem najdlao stevii na netu, ce koga zanima:
Regulira metabolizem sladkorja v krvi
Znižuje krvni pritisk
Pomaga pri sproščanju inzulina iz pankreasa
Predstavlja vir rastlinskih hormonov rasti
Antibakterijsko delovanje ( karies in vnete dlesni )
Zmanjušuje željo po sladkem in mastnem
Ima zelo podoben kot sladkorj
Prednosti Stevie v primerjavi s sladkorjem:
v primerjavi s sladkorjem:
nima kalorij,
ne karamelizira,
ni kancerogena,
ne fermentira v alkohol,
ne vsebuje konzervansov.
Resnično ne more biti ogroženo.
Neresnično ne obstaja.
Neresnično ne obstaja.
#11
Aliana
-
- D član
-
- Št. objav: 9 772
Objavljeno: 23. junij 2005, 14:24
a navadni sladkor je kancerogen? 
#12
tai-chi
-
- ŽeČistoDomači
-
- Št. objav: 332
Objavljeno: 23. junij 2005, 14:26
Resnično ne more biti ogroženo.
Neresnično ne obstaja.
Neresnično ne obstaja.
#13
Aliana
-
- D član
-
- Št. objav: 9 772
Objavljeno: 23. junij 2005, 14:34
Zakaj pa ne?
(saj ne sprasujem direkt tebe, da ne bo zgledal kot napad.. Sam tko.. res sem se zacela sprasevat.. Kaj je z navadnim (al pa OK, recmo rjavim) sladkorjem narobe? Razen tega, da 'redi'...
(saj ne sprasujem direkt tebe, da ne bo zgledal kot napad.. Sam tko.. res sem se zacela sprasevat.. Kaj je z navadnim (al pa OK, recmo rjavim) sladkorjem narobe? Razen tega, da 'redi'...
#14
tai-chi
-
- ŽeČistoDomači
-
- Št. objav: 332
Objavljeno: 23. junij 2005, 14:39
ne saj ni panike.
Jst vem zase tko, da sladkor navadni zakisa telo, pobira vitamine in se in se ...
najdla sem pa na netu tole:
SLADKOR, STRUP NAŠ VSAKDANJI
Zviti so dandanes trgovci, sladkarijam se je tik pred blagajno res težko upreti, še posebej pa majhnim, ki jim ni enostavno dopovedati, da so sladkarije zelo zahrbtna zadeva. Tako se začne, na sladkor so navajeni že dvoletni otroci, nadaljuje pa vse do – smrti. Le redki striktno upoštevajo vsa pravila, našteta v tem členku. Paradoksalno pa je, da je prav ta substanca, o kateri na tem mestu ne boste mogli prebrati veliko dobrega, glavni energetski vir v našem telesu.
Ogljikovi hidrati, kot jih splošno imenujemo, so sestavljeni iz monosaharidov ali enostavnih sladkorjev (molekul grozdnega sladkorja ali glukoze, sadnega sladkorja ali fruktoze in glukozi podobne galaktoze). Disaharidi, molekule z 12 ogljikovimi atomi so maltoza, laktoza in saharoza. Med naravnimi daljšimi verigami, polisaharidi, poznamo ramnozo, glikogen (vskladiščen v mišičah in jetrih kot gorivo pri celičnem dihanju), škrob (prebavljivi del, rastlin) in celulozo (za človeka neprebavljiva), maltodekstrin pa je sintetiziran umetno. Sladkor pridobivajo iz sladkornega trsa in sladkorne pese, vitaminsko in rudninsko sicer bogatih rastlin. Po vrsti kemičnih procesov industrijske proizvodnje preostane beli sladkor. V tem končnem produktu, 'koncentratu', predvsem pa kemičnem izdelku, ni moč najti nobenih mikroorganizmov več. Sladkor je torej mrtvo živilo.
Osnovne človekove potrebe po sladkorju včasih ni bilo, naši predniki so uživali le sadje in med, danes pa je poraba sladkorja že 30 krat presegla porabo izpred 100 let (na povprečnega Evropejca se danes proda kar 150 gramov enostavnih sladkorjev v različnih prehrambenih proizvodih na dan, kar je več kot 50 kg na leto). Beli sladkor predstavlja približno tretjino proizvedenega sladkorja, dve tretjini pa je nevidnega, v pecivu, sirupih, marmeladah, tortah, sladoledu in drugih slaščicah.
Glede na to, kako hitro po zaužitju se dvigne vrednost sladkorja v krvi, hranilom določamo glikemični indeks. Ta ima vrednost do 100, pri čemer višje vrednosti pomenijo hitrejši dvig sladkorja v krvi. Vrednost glikemičnega indeksa za nekatera živila lahko najdete v razni literaturi, pa tudi na spletu. Indeks pa ni odvisen le od kemične zgradbe sladkorjev in dolžine verig, temveč tudi od mehaničnih lastnosti hranil. Ovseni kosmiči, zrna koruznega škroba ter vlaknine so balastne snovi, ki koristijo prebavi in so za njeno čimboljšo učinkovitost nujno potrebne. Prebava uporabnih sladkornih verig traja dlje časa, kar ima za posledico enakomerno absorbcijo.
Negativni učinki sladkorja se začno že v ustih: braniti se moramo proti zobnemu kariesu, medtem ko se razjede sluznice ustne votline naši otroci sploh ne zavedajo. Presnova sladkorja nadalje zahteva najrazličnejše rudnine, predvsem kalcij in železo, med vitamini pa predvsem skupino B kompleksa. Ker teh snovi v samem sladkorju ni, jih telo vzame tam, kjer so. Kalcij iz kosti (osteoporoza) in zobovja, železo (slabokrvnost) in B vitamine (motnje v delovanju živčevja) pa od drugod. Večje količije užitega sladkorja pomenijo večje potrebe po omenjenih rudninah in hujše posledice za zdravje človeškega telesa. Pa še to: sladkor povzroča tudi presnovi škodljive t.i. sladkorne kisline, s katerimi se mora telo spopadati in jih z alkalno hrano (če jo sploh dobi) nevtralizirati, sicer se le-te nabirajo v sklepih ali drugje (revma, artritis, ...).
Že kmalu po zaužitju enostavnih sladkorjev se raven glukoze (iz enostavnih in kompleksnih sladkorjev absorbirana glukoza, fruktoza in galaktoza najprej potujejo v jetra, kjer se vse molekule predelajo v glukozo) v krvi hitro dvigne (hiperglikemija), vendar tudi zelo hitro pade (hipoglikemija). Možgani za svoje delovanje potrebujejo primerno raven sladkorja (ki izvira iz jeter), če pa vrednost v krvi pade, ima to za posledico slabo počutje, drastičen upad psihofizičnih sposobnosti in občutek lakote. Nihanje sladkorja je posledica delovanja hormona inzulina, ki nastane v trebušni slinavki. Ta deluje tako, da povečuje prepustnost celičnih membran za sladkor in aminokisline. Je tipični lipogenetski hormon – pospravi vso hrano v zaloge, tako na kratki (sladkor) kot na dolgi rok, torej, da skladišči tudi vse v krvi prisotne maščobne kisline v zaloge. Povečana koncentracija sladkorja v krvi torej povzroči njegovo sproščanje in celo verigo neljubih posledic.
Če je vrednost inzulina med dolgotrajno, aerobno vadbo nizka, je prispevek energije iz oksidacije maščob večji. Uživanje sladkorja med vadbo izgorevanja mišičnega glikogena sicer ne upočasni, pač pa se zmanjša razgradnja jetrnega glikogena in oksidacija maščob. Respiratorni kvocient (RQ, razmerje med izdihanim CO2 in vdihanim O2 na časovno enoto) se dvigne. Zato so se dandanes že počasi začeli uveljavljati športni napitki, ki vsebujejo tudi delež maščob in sladkorje z dolgimi verigami (z nizkim glikemičnim indeksom).
Sladkor pa ni le strup s počasnim, degenerativnim delovanjem, temveč tudi, posredno, substanca, na katero bi morali biti zelo pozorni še posebej športniki, pa čeprav so posledice zelo dolgoročne. Kako velik vpliv na anabolno fazo (po treningu, ko se telo izgrajuje in celi mišične mikropoškodbe) ima nihanje vrednosti koncentracije inzulina (t.i. inzulinska gugalnica), se nam pokaže šele pod drobnogledom. Rastni hormon (GH) v jetrih povzroči sproščanje rastnega – inzulin fatktorja (IGF), ta pa je (poleg vadbe, testosterona in aminokislin v mišici) odločilemn pri izgradnji mišic. Toda vrednosti IGF so nizke, če inzulin niha. Bolj konstantna ko je koncentracija inzulina v krvi in višje ko so te vrednosti, večji je anabolizem. In ker se pri človeku GH v največji meri sprošča med vadbo in pol ure po tem, ko zaspimo, je še posebej pomembno, da ohranjamo vrednost inzulina konstantno tekom celega dne. Tudi to je eden od razlogov, zakaj moramo jesti večkrat po malo, praktično ves čas (športniki pa naj bi si poleg tega privoščili še popoldanski spanec), ne pa le dvakrat ali trikrat na dan. Dokaz za povezanost v delovanju omenjenih substanc so diabetiki, ki težko pridobivajo telesno maso.
Da pa bi kar najhitreje napolnili zaloge glikogena, je po naporu potrebno uživati enostavne sladkorje ter jedi z visokim ali srednjim glikemičnim indeksom. Enostavne sladkorje si lahko privoščimo torej edino v tem primeru. Bojazljivost mnogih ljudi, ki mislijo, da se ogljikovi hidrati pri prebavi spreminjajo v mačobe, je odveč, saj vemo, da ta proces telesu vzame veliko energije in se dogaja samo, če so glikogenske rezerve v mišicah zapolnjene, kar pa je še pri vzdržljivostnih športnikih skrajno redek slučaj (samo pred tekmami). Še danes ne vemo natančno, katera kombinacija sladkorjev je po obremenitvi najučinkovitejša, da bi napolnili svoje enregetske depoje, ve pa se, da fruktoza sama, kljub nizkemu glikemičneku indeksu, ni najboljša. Priporoča se kombinacija pretežno daljših verig sladkorjev (denimo maltodekstrina) ter malo glukoze in fruktoze.
O sladkorju, našem vsakodnevnem spremljevalcu, bodi tokrat dovolj. Čeprav so nekatere stvari pretresljive, se bomo sladkorju verjetno težko odpovedali kar čez noč. Lahko pa storimo majhen korak in se vsakokrat zamislimo nad posledicami, ki nam uničujejo zdravje. Veliko ljudi je namreč kronično prizadetih, ne da bi se tega sploh zavedali ali slutili, značilna posledica takšne prehrane pa je prav sladkorna bolezen (diabetes). Znanstveniki pod vplivom različnih interesov le stežka potrdijo povezanost med naraščajočim številom diabetikov in vse večjo proizvodnjo sladkorja. Zamenjajmo beli sladkor z rjavim, poslužimo se bio – nadomestkov, medu, javorjevega sirupa, melase in seveda, svežega sadja!
Jst vem zase tko, da sladkor navadni zakisa telo, pobira vitamine in se in se ...
najdla sem pa na netu tole:
SLADKOR, STRUP NAŠ VSAKDANJI
Zviti so dandanes trgovci, sladkarijam se je tik pred blagajno res težko upreti, še posebej pa majhnim, ki jim ni enostavno dopovedati, da so sladkarije zelo zahrbtna zadeva. Tako se začne, na sladkor so navajeni že dvoletni otroci, nadaljuje pa vse do – smrti. Le redki striktno upoštevajo vsa pravila, našteta v tem členku. Paradoksalno pa je, da je prav ta substanca, o kateri na tem mestu ne boste mogli prebrati veliko dobrega, glavni energetski vir v našem telesu.
Ogljikovi hidrati, kot jih splošno imenujemo, so sestavljeni iz monosaharidov ali enostavnih sladkorjev (molekul grozdnega sladkorja ali glukoze, sadnega sladkorja ali fruktoze in glukozi podobne galaktoze). Disaharidi, molekule z 12 ogljikovimi atomi so maltoza, laktoza in saharoza. Med naravnimi daljšimi verigami, polisaharidi, poznamo ramnozo, glikogen (vskladiščen v mišičah in jetrih kot gorivo pri celičnem dihanju), škrob (prebavljivi del, rastlin) in celulozo (za človeka neprebavljiva), maltodekstrin pa je sintetiziran umetno. Sladkor pridobivajo iz sladkornega trsa in sladkorne pese, vitaminsko in rudninsko sicer bogatih rastlin. Po vrsti kemičnih procesov industrijske proizvodnje preostane beli sladkor. V tem končnem produktu, 'koncentratu', predvsem pa kemičnem izdelku, ni moč najti nobenih mikroorganizmov več. Sladkor je torej mrtvo živilo.
Osnovne človekove potrebe po sladkorju včasih ni bilo, naši predniki so uživali le sadje in med, danes pa je poraba sladkorja že 30 krat presegla porabo izpred 100 let (na povprečnega Evropejca se danes proda kar 150 gramov enostavnih sladkorjev v različnih prehrambenih proizvodih na dan, kar je več kot 50 kg na leto). Beli sladkor predstavlja približno tretjino proizvedenega sladkorja, dve tretjini pa je nevidnega, v pecivu, sirupih, marmeladah, tortah, sladoledu in drugih slaščicah.
Glede na to, kako hitro po zaužitju se dvigne vrednost sladkorja v krvi, hranilom določamo glikemični indeks. Ta ima vrednost do 100, pri čemer višje vrednosti pomenijo hitrejši dvig sladkorja v krvi. Vrednost glikemičnega indeksa za nekatera živila lahko najdete v razni literaturi, pa tudi na spletu. Indeks pa ni odvisen le od kemične zgradbe sladkorjev in dolžine verig, temveč tudi od mehaničnih lastnosti hranil. Ovseni kosmiči, zrna koruznega škroba ter vlaknine so balastne snovi, ki koristijo prebavi in so za njeno čimboljšo učinkovitost nujno potrebne. Prebava uporabnih sladkornih verig traja dlje časa, kar ima za posledico enakomerno absorbcijo.
Negativni učinki sladkorja se začno že v ustih: braniti se moramo proti zobnemu kariesu, medtem ko se razjede sluznice ustne votline naši otroci sploh ne zavedajo. Presnova sladkorja nadalje zahteva najrazličnejše rudnine, predvsem kalcij in železo, med vitamini pa predvsem skupino B kompleksa. Ker teh snovi v samem sladkorju ni, jih telo vzame tam, kjer so. Kalcij iz kosti (osteoporoza) in zobovja, železo (slabokrvnost) in B vitamine (motnje v delovanju živčevja) pa od drugod. Večje količije užitega sladkorja pomenijo večje potrebe po omenjenih rudninah in hujše posledice za zdravje človeškega telesa. Pa še to: sladkor povzroča tudi presnovi škodljive t.i. sladkorne kisline, s katerimi se mora telo spopadati in jih z alkalno hrano (če jo sploh dobi) nevtralizirati, sicer se le-te nabirajo v sklepih ali drugje (revma, artritis, ...).
Že kmalu po zaužitju enostavnih sladkorjev se raven glukoze (iz enostavnih in kompleksnih sladkorjev absorbirana glukoza, fruktoza in galaktoza najprej potujejo v jetra, kjer se vse molekule predelajo v glukozo) v krvi hitro dvigne (hiperglikemija), vendar tudi zelo hitro pade (hipoglikemija). Možgani za svoje delovanje potrebujejo primerno raven sladkorja (ki izvira iz jeter), če pa vrednost v krvi pade, ima to za posledico slabo počutje, drastičen upad psihofizičnih sposobnosti in občutek lakote. Nihanje sladkorja je posledica delovanja hormona inzulina, ki nastane v trebušni slinavki. Ta deluje tako, da povečuje prepustnost celičnih membran za sladkor in aminokisline. Je tipični lipogenetski hormon – pospravi vso hrano v zaloge, tako na kratki (sladkor) kot na dolgi rok, torej, da skladišči tudi vse v krvi prisotne maščobne kisline v zaloge. Povečana koncentracija sladkorja v krvi torej povzroči njegovo sproščanje in celo verigo neljubih posledic.
Če je vrednost inzulina med dolgotrajno, aerobno vadbo nizka, je prispevek energije iz oksidacije maščob večji. Uživanje sladkorja med vadbo izgorevanja mišičnega glikogena sicer ne upočasni, pač pa se zmanjša razgradnja jetrnega glikogena in oksidacija maščob. Respiratorni kvocient (RQ, razmerje med izdihanim CO2 in vdihanim O2 na časovno enoto) se dvigne. Zato so se dandanes že počasi začeli uveljavljati športni napitki, ki vsebujejo tudi delež maščob in sladkorje z dolgimi verigami (z nizkim glikemičnim indeksom).
Sladkor pa ni le strup s počasnim, degenerativnim delovanjem, temveč tudi, posredno, substanca, na katero bi morali biti zelo pozorni še posebej športniki, pa čeprav so posledice zelo dolgoročne. Kako velik vpliv na anabolno fazo (po treningu, ko se telo izgrajuje in celi mišične mikropoškodbe) ima nihanje vrednosti koncentracije inzulina (t.i. inzulinska gugalnica), se nam pokaže šele pod drobnogledom. Rastni hormon (GH) v jetrih povzroči sproščanje rastnega – inzulin fatktorja (IGF), ta pa je (poleg vadbe, testosterona in aminokislin v mišici) odločilemn pri izgradnji mišic. Toda vrednosti IGF so nizke, če inzulin niha. Bolj konstantna ko je koncentracija inzulina v krvi in višje ko so te vrednosti, večji je anabolizem. In ker se pri človeku GH v največji meri sprošča med vadbo in pol ure po tem, ko zaspimo, je še posebej pomembno, da ohranjamo vrednost inzulina konstantno tekom celega dne. Tudi to je eden od razlogov, zakaj moramo jesti večkrat po malo, praktično ves čas (športniki pa naj bi si poleg tega privoščili še popoldanski spanec), ne pa le dvakrat ali trikrat na dan. Dokaz za povezanost v delovanju omenjenih substanc so diabetiki, ki težko pridobivajo telesno maso.
Da pa bi kar najhitreje napolnili zaloge glikogena, je po naporu potrebno uživati enostavne sladkorje ter jedi z visokim ali srednjim glikemičnim indeksom. Enostavne sladkorje si lahko privoščimo torej edino v tem primeru. Bojazljivost mnogih ljudi, ki mislijo, da se ogljikovi hidrati pri prebavi spreminjajo v mačobe, je odveč, saj vemo, da ta proces telesu vzame veliko energije in se dogaja samo, če so glikogenske rezerve v mišicah zapolnjene, kar pa je še pri vzdržljivostnih športnikih skrajno redek slučaj (samo pred tekmami). Še danes ne vemo natančno, katera kombinacija sladkorjev je po obremenitvi najučinkovitejša, da bi napolnili svoje enregetske depoje, ve pa se, da fruktoza sama, kljub nizkemu glikemičneku indeksu, ni najboljša. Priporoča se kombinacija pretežno daljših verig sladkorjev (denimo maltodekstrina) ter malo glukoze in fruktoze.
O sladkorju, našem vsakodnevnem spremljevalcu, bodi tokrat dovolj. Čeprav so nekatere stvari pretresljive, se bomo sladkorju verjetno težko odpovedali kar čez noč. Lahko pa storimo majhen korak in se vsakokrat zamislimo nad posledicami, ki nam uničujejo zdravje. Veliko ljudi je namreč kronično prizadetih, ne da bi se tega sploh zavedali ali slutili, značilna posledica takšne prehrane pa je prav sladkorna bolezen (diabetes). Znanstveniki pod vplivom različnih interesov le stežka potrdijo povezanost med naraščajočim številom diabetikov in vse večjo proizvodnjo sladkorja. Zamenjajmo beli sladkor z rjavim, poslužimo se bio – nadomestkov, medu, javorjevega sirupa, melase in seveda, svežega sadja!
Resnično ne more biti ogroženo.
Neresnično ne obstaja.
Neresnično ne obstaja.
#15
Aliana
-
- D član
-
- Št. objav: 9 772
#16
Marsa
-
- Uredništvo
-
- Št. objav: 60 730
Objavljeno: 23. junij 2005, 14:52
... nisem brala vasih postov, imam sam eno pripombo...
od nekdaj ne zrem tegale stafa, kot tudi ne margarine... mi smrdi in je bljek.
vcas ne rabimo bit... kemiki al kaj jaz vem, da vseen vemo ene stvari.
od nekdaj ne zrem tegale stafa, kot tudi ne margarine... mi smrdi in je bljek.
vcas ne rabimo bit... kemiki al kaj jaz vem, da vseen vemo ene stvari.
Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.
Picasso
Picasso
#17
tai-chi
-
- ŽeČistoDomači
-
- Št. objav: 332
Objavljeno: 23. junij 2005, 15:17
sam otroci pa velik tega pojejo, kolk je sita v sladkarijah
sem cuvala od prijateljice tamalo, to je pojedla sladkarij fulll, pa ene spreje je kupovala, ko sem jaz odzadaj pogledala kaj je noter, mene je skoraj kap
Resnično ne more biti ogroženo.
Neresnično ne obstaja.
Neresnično ne obstaja.
#18
Samson23
-
- Lunatik
-
- Št. objav: 7 173
Objavljeno: 23. junij 2005, 15:30
Ah zdaj ga pa res ze bixate mal prevec. Aspartam je v enormnih kolicina res bojni strup, toda za te kolicine katere se uporabljajo so smesno majhne in dejansko ni niti ene studije, ki bi dokazovala toksicnost v uporabljanih kolicinah. Kle gre samo za vojno dveh lobijev v globalnem gospodarstvu-sladkornega in protisladkornega in moc propagande obeh. Sicer pa niso vse zadeve, ki so umetno slajene nujno slajene z aspartamom, cezdalje vec se uporabljata tudi acesulfam K in stevia, ki sta se dosti manj sporna, dasiravno je sladkorni lobi nemara poskrbel tudi za to, da sta nekje na netu povsem neosnovano tudi ta2 ocrnjena.
Umetna sladila vplivajo na insulin samo v izjemnih primerih (lowcarb diete).
Drugace bi pa prosil sstaneta, da prilozi k svojim trditvam kaxno kredibilno studijo iz Pubmeda in ne kvasi necesa za kar je nekje od nekoga slisal in se fino sklada z njegovo marketinsko strategijo (Beri: Jaz bi vam rad sam pomagu).
Umetna sladila vplivajo na insulin samo v izjemnih primerih (lowcarb diete).
Drugace bi pa prosil sstaneta, da prilozi k svojim trditvam kaxno kredibilno studijo iz Pubmeda in ne kvasi necesa za kar je nekje od nekoga slisal in se fino sklada z njegovo marketinsko strategijo (Beri: Jaz bi vam rad sam pomagu).
You can't be a real country unless you have a beer and an airline. It helps if you have some kind of a football team, or some nuclear weapons, but at the very least you need a beer.
Frank Zappa
Frank Zappa
#19
tai-chi
-
- ŽeČistoDomači
-
- Št. objav: 332
Objavljeno: 23. junij 2005, 15:47
aja ...
no ja, me sploh ne briga kaksne kolicine so to in me cist malo briga za te njihove studije, ki so kr nekaj. Sploh pa ne bodo povedali, ker se vse vrti okrog dnarja.
ce so najdl aspartam v tumorju (v glavi), ker ga telo izloca ... sam ocitno ga ni tko malo, da ga telo dejansko kot tujek izloca v glavo
no ja, me sploh ne briga kaksne kolicine so to in me cist malo briga za te njihove studije, ki so kr nekaj. Sploh pa ne bodo povedali, ker se vse vrti okrog dnarja.
ce so najdl aspartam v tumorju (v glavi), ker ga telo izloca ... sam ocitno ga ni tko malo, da ga telo dejansko kot tujek izloca v glavo
Resnično ne more biti ogroženo.
Neresnično ne obstaja.
Neresnično ne obstaja.
#20
Gost_sstane_*
Gost_sstane_*
-
- Gost
Objavljeno: 23. junij 2005, 15:47
Glej ga, iz katere mreže si pa ti padel 
Kaj ti bodo študije drugih, preizkusi sam in boš videl, kako ti bo sladkor v krvi nihal, dodaj malo logike in pravilen sklep ti ne more uiti.
Kaj ti bodo študije drugih, preizkusi sam in boš videl, kako ti bo sladkor v krvi nihal, dodaj malo logike in pravilen sklep ti ne more uiti.
#21
Samson23
-
- Lunatik
-
- Št. objav: 7 173
Objavljeno: 23. junij 2005, 16:02
Sladkor v krvi niha ne glede ne vse. Na insulin vpliva poleg predhodno zauzite hrane tudi TELESNA AKTIVNOST IN VSAJ SE PSIHICNI STRES, katerih ucinek ni predvidiljiv za posamezno obdobje, sploh ne brez informacij o insulinski senzitivnosti... se pravi kar precej dejavnikov... in sklepat o vzrocno-poseldicni povezavi na osnovi tega, da si si izmeril krvni sladkor in ti je malenkostno nihal(kar je normalno) na povsem nereprezentativnem vzorcu (ti in mogoce kaxn tvoj prijatelj in to parX) pri tem pa po domace in neupraviceno predpostaviti ceteris paribus je totalno neresno in skregano s kakrsnimkoli znanstvenim pristopom.
Ne trdim, da je aspartam bozji dar, samo vseeno pa v antipropagandi precej pretiravate.
Ne trdim, da je aspartam bozji dar, samo vseeno pa v antipropagandi precej pretiravate.
You can't be a real country unless you have a beer and an airline. It helps if you have some kind of a football team, or some nuclear weapons, but at the very least you need a beer.
Frank Zappa
Frank Zappa
#22
Gost_sstane_*
Gost_sstane_*
-
- Gost
Objavljeno: 23. junij 2005, 16:12
Ej, Samson, lepo si se izrazil, propaganda in antipropaganda, ti se pa znajdi. Toda, mene ne mešaj v strašenje s kancerogenostjo, napačna informacija saharina proti sladkorju je zelo podobna napačni informaciji jodirane soli do naravne, čeravno nima tako pogubnih posledic.
Ti si pa misli svoje in žvekaj saharin namesto sladkorja
Toda, mene ne mešaj v strašenje s kancerogenostjo, napačna informacija saharina proti sladkorju je zelo podobna napačni informaciji jodirane soli do naravne, čeravno nima tako pogubnih posledic. Ti si pa misli svoje in žvekaj saharin namesto sladkorja
#23
Samson23
-
- Lunatik
-
- Št. objav: 7 173
Objavljeno: 23. junij 2005, 18:22
v javnost se da ,tisto kar ustreza "KAPITALU" ...in tisto kar kuje dobičke
CISTO RES-KAPITALU LASTNIKOV VELIKIH PLANTAZ SLADKORNEGA TRSA IN SLADKORNE REPICE... SEJ V TEM JE CATCH VSE TE ANTI-ASPARTAM PROPAGANDE... ASPARTAM JE VELIKO BOLJ CHEAP KOKR CUKR, KAR DELA UMETNA SLADILA ZELO PRIVLACEN SUBSTITUT... IN NE BI SE CUDIL, CE JE TAISTI DR. ONLEY FINANCIRAN S STRANI PROIZVAJALCEV SLADKORJA...
Pa še tole:
Dr. John Onley je več kot dvajset let izvajal študije. Ugotovil je, da se je nekako 3-5 let potem, ko se je aspartam pojavil na tržišču, skokovito povečalo število rakavih tumorjev v možganih.
HKRATI PA SE JE V TEM ISTEM OBDOBJU POJAVILO SE VELIKO DRUGIH POTENCIALNO KANCEROGENIH DEJAVNIKOV V VECJI MERI KOT POPREJ... BOM SAMO VECJI PSIHICNI STRES OMENIL ZA VZOREC. TAKO DA S5 UTEMELJENIH POVEZAV NA PODLAGI TEGA NI MOZNO SKLEPATI!
You can't be a real country unless you have a beer and an airline. It helps if you have some kind of a football team, or some nuclear weapons, but at the very least you need a beer.
Frank Zappa
Frank Zappa
#24
Gost_sstane_*
Gost_sstane_*
-
- Gost
Objavljeno: 23. junij 2005, 18:26
Zakaj pa misliš, Samson, da imaš senzor za sladko na jeziku 
#25
Samson23
-
- Lunatik
-
- Št. objav: 7 173
Objavljeno: 23. junij 2005, 18:33
INSULIN IN OKUS PO SLADKEM NE GRE JEMATI V PAKETU... INSULIN LAHKO DVIGNEJO TUDI IZDELKI, KI NISO SLADKEGA OKUSA(mlecni izdelki-TUDI POPOLNOMA BREZ OH-JEV, ZGOLJ KAZEINSKE BELJAKOVINE etc.) IN VICE VERSA-NANJ LAHKO TUDI NE VPLIVAJO SUBSTANCE, KI SO SLADKEGA OKUSA...
You can't be a real country unless you have a beer and an airline. It helps if you have some kind of a football team, or some nuclear weapons, but at the very least you need a beer.
Frank Zappa
Frank Zappa
Uporabniki, ki si ogledujejo to temo (0)
Člani: 0 - Gosti: 0 - Skriti člani: 0
