56 komentarjev na to temo

[kokola]

Za kaj takega moras imeti pogum in resnicno rad osebo s katero si.pri tej temi je odvisnih dosti dejavnikov.....mnenja???

[Marsa]

zelo dbest tema, super, da sploh kdo POMISLI na kaj tacga!

Dobrodosla!

[silki]

Hm, "težka" a dobra tema. Mislim, da tak položaj v človeku sproži več dilem. Jasno (jasno?, al pa tud ne), da stojiš človeku v bolezni (mislim da ne govorimo o kaki virozi ali gripi) ob strani - to je podporno ob strani, v primeru da ga imaš rad, premoreš dovolj poguma, hm kaj pa če pogum premoreš, tisto "imeti rad" pa nadomesti občutek dolžnosti?.......hm, si mi dala za razmišljat......mislim (oz.vem), da bi jaz definitivno stala ob strani (brezpogojno), ne vem pa če ni to spet zelo pogojeno s tem mojim občutkom dolžnosti,...vsaj pri meni je to zelo izraženo?!.....namreč če "čutim" dolžnost, jo izpolnim za vsako ceno.......pa ljubezen gor al dol.
lp

[Mana]

Moj butalc je trenutno bolan pa čisto nič ne sočustvujem z njim...

Kadar gre kam sam se vedno vrne domou, ker more pač frajerja špilat in zato pač u lederju in sami srajci hod u vetru okol..

Ah ja...

Ma sej če bi blo kej resnega pol itak, da moja ljubezen do njega premaga vsako sebično, egocentrično misel, ki bi se lahko podila po moji buči...

Enkrat se je urezu...pa ne tko fejst...sam zatulu je...
Men je srce zmrznu...vse sm z rok spustila in laufala po štengah k nora...po 3 sm preskakvala...in pol mi je blo tko hudo zanga, ker revček pač slabo bolečino prenaša...

Sam zdejle...zdejle bi ga pa...prebunkala bi ga...to bi...

[kokola]

...no...me veseli,da sem dala misliti...mislila sem namrec na kako resnejso bolezen...ne kake gripe ali kaj podobnega...imamo enega kandidata,ki redno hodi na dializo...sem zasledila...kaka taka bolezen npr.ali kak rak ali kaj podobnega...zgodilo se mi je,da mi ljudje niso znali stat ob strani...ljudje se te ustrasijo,ko zbolis...nekateri so egoisti in se jim ne da ukvarjati in dajati pozornosti,ker je to za njih prisilno....prave prijatelje spoznas sele takrat,ko se ti zgodi kaj takega.....tisti,ki pa te imajo resnicno radi,pa vcasih ne znajo stat ob strani...tako,da moj nasvet je:ce mas resnicno nekoga rad in se mu kaj takega zgodi je vcasih dovolj,ce si samo ob njem...brez besed....

[silki]

<{POST_SNAPBACK}>ce mas resnicno nekoga rad in se mu kaj takega zgodi je vcasih dovolj,ce si samo ob njem...brez besed....

[Robida]

<{POST_SNAPBACK}>...no...me veseli,da sem dala misliti...mislila sem namrec na kako resnejso bolezen...ne kake gripe ali kaj podobnega...imamo enega kandidata,ki redno hodi na dializo...sem zasledila...kaka taka bolezen npr.ali kak rak ali kaj podobnega...zgodilo se mi je,da mi ljudje niso znali stat ob strani...ljudje se te ustrasijo,ko zbolis...nekateri so egoisti in se jim ne da ukvarjati in dajati pozornosti,ker je to za njih prisilno....prave prijatelje spoznas sele takrat,ko se ti zgodi kaj takega.....tisti,ki pa te imajo resnicno radi,pa vcasih ne znajo stat ob strani...tako,da moj nasvet je:ce mas resnicno nekoga rad in se mu kaj takega zgodi je vcasih dovolj,ce si samo ob njem...brez besed....

Ja to sem sprobala na svoji koži. Ko so zvedeli da sem zbolela za rakom, ni bilo nobenega več blizu, niti po telefonu me niso klicali več. Ostal mi je samo mož in otroci. Zdaj ko sem pa ozdravela je pa ostalo na istem. Pomoje nihče nima korajže da bi mi pogledal v oči in vprašal: Kako si?

[Mana]

no, men je moj zelo dobro stal ob strani, ko sm resno zbolela...

včasih imam občutek, da tega ni naredu tko z zavestjo, ampak v šoku...

vseeno spoštujem in sm mu hvaležna za vse kar je zame naredu

[Robida]

<{POST_SNAPBACK}>

Sama sem tudi bolna. Hvala bogu ne tako hudo kot si bila ti (upam, da si zdaj uredu in si premagala tega vraga zagamanega - sorry zlomči ) 

Sem, hvala za lepe želje. Imam pa srečo da imam ob sebi krasnega moža.

[Michelle]

Prevec sem dala skozi v teh skromnih 22 letih glede bolezni, tako da sem se iz tega "naucila", da bi stala ob strani, ker se vse da, ce se hoce, tudi ce nekdo trajno zboli. Sicer je malce prilagajanj, sam ce je volja, je tudi pot.

[lia]

mojih skromnih pol stoletja pomni množico pisanih zgodb.....nekatere od njih občutene na lastni koži.....

nekateri so se ob bolezni zbližali in skupaj zrasli...drugi razšli...tretji umrli

*

mislim da so najhujše preizkušnje , ki jih lahko kak par preživi...ne hude telesne bolezni ampak duševne....razpad človekovega mišljenja , čustvovanja

[Marsa]

grozno... bit nekomu v breme tkole.... mene bi morda to najbolj sesulo, ko rabis nekoga, hkrati pa noces prisesat nase nekoga... da mora iz dolznosti to, hkrati pa te morda clo mal zasovrazhi.

poznam nekaj invalidov, skor pri vseh je partner ful pozrtvovalen, dbest in vse, vendar pri zlo veliki vecini pa je tud poln besa zatrtega do te osebe... vcas tud na drugih izfurava..

zadnjic smo sedeli v eni gostilni, kjer sem bila prav pozorna, kako je moz pedenal zenko na vozicku, pa se mi je tko lepo zdel, sem prav o temle razmisljala... potem pa me je mal neprijetno presenetilo, da je bil blazno in zlo pretirano zoprn, prav pasji, do natakarce in pol se do natakarja.... ful prijazna sta bla oba, on pa je imel sto pripomb, neke sarkasticne, ves pasji, no, kar lajal je skoz nanje...
pa sta se mi kar smilila, tadva - ta par.... ko je ta ze vso ljubezen pa potrpezljivost zheni dal, pa tko bil pol zagrenjen cist do vsega druzga... :|||

al pa ena ex soseda, ki je tko pedenala svojga mozha, po drugi strani ga je pa skoz ponizhevala in se drla nanj in tko, kot bi bil kaksna zival.... a, skoz z njim, pomagala in vse.....

ubogi folk, vsi...

[lia]

najhuj je neidentificiran Alzheimer....ko kr naenkrat postanejo ljudje čudni...en se skregal z vsemi, pognal premoženje na sodišču, maltretiral bližnje.....na konc pa kot da bi odrezal ...pristal ma postelji privezan kot rastlina.....ne ve zase

*

si predstavljaš kaj je žena in otrok prestajalo zraven njega

kaka zbirka jeze, gneva ,..... uboga reva mu je tiščala hrano pod nos : A boš mal pojedu...un jo je pa fsekal

[Marsa]

al pa obratno, ja, ze tud videla oz. poznam tud take primere, tocno tole ki opisujes, prav zleht ratal eni, ne mros verjet, cist spremenil pa to....

[Marsa]

<{POST_SNAPBACK}>Sam, če tkole razmišljaš ... pa ... kot, da si bolni ne bi zaslužili ljubezni in pozornosti? 

men se zdi pa glih dbest da tko razmisljam - in ne, joj kaj ce bom bolna in bom sama.... pa da nekdo mora men nekaj...
jaz pa to razumem, kot da bom jaz v breme, kar ne bi rada bla...torej ce sebe gledam v vlogi bolnika - tako je nesmiselno, da bi s tem mislila, da si bolni ne zasluzijo.... ampak bi hotla, tud kot bolna, razumet zdrave, da majo tud oni pravico do biti zdravi, ce to so.
se mi ne zdi samoumevno, skratka, da ce bi se men nekaj zgodil, da bi moral ne vem kdo ne vem kaj...
in glih zato pravim, da je grozno......

zgleda da se ne razumeva.

[Marsa]

saj, to se vsi, zato ti pa pravim.....

pa tud - lohk je RECT: jaz pa bi ziher bla ob strani..... drugac je pol v resnici vcasih...

moj necak je invalid.... je zalosten vcas, ko se mu zdi, da je 'povzrocil' tolk ene slabe volje pa frk....

jasno da bi vsakdo rad imel ob sebi nekoga, ki bi se lohk nanj zanesel v primeru tezke bolezni in vsakogar je groza, da bi se to zgodilo in da bi bil sam, nemocen.

[Marsa]

saj, vsi postanemo...
pa tud nimam nic pametnega za povedat o konkretni temi, pa lohk sam o svojih obcutkih pol govorim...
pa o tem, kar tkole vidim okol sebe...

svaka cast ljudem, ki imajo tkole srce se za druge.
zato pa mi je vedno 'hudo' tudi za te ki so zraven, ne sam za invalide... vse pozrtvovalne mame, ki vse dajejo od sebe...

smo mel sosolko, ki je imela redko in hudo bolezen in vse slabse je blo z njo - moram rect, da smo bli kot razred blazno solidarni...
velikrat sem mislila nanjo, kasnej, po soli, ko se nismo nikol vec srecali...
nekoc, ne dolgo nazaj, pa ju srecam, z njeno zlato mamo - ki jo torej ze 30 let prevaza v vozicku in ji pomaga...
tko se mi je zdela nad ta mama.
sosolka pa dbest! dostudirala, dobre volje, s pozitivno energijo, sem bila prav vesela, da je tko...
a najbolj mi v spominu ostaja mama.

[Marsa]

aja sory, nisem pomislila, da lohk s tem komu moralo zbijam...
stekam....
ja, ni velik takih, kot ga ma robida!

[Todika]

moj bivši pokojni tast je bil tko....dve leti prvezan na postlo, na aparatu za dihanje, tud s prstom ni mogu mignt....pa ful volje do življenja, nikol ni kej jamrov al kej....pa k more bit grozno to....vso dostojanstvo ti pobere......kr zamislite si da ne morte sami opravit vlke potrebe....da more to en praskat vn iz vas
pa sma ga dost midva z bivšmu rihtala, mam je tud bolana bol kot ne....pa po trikrat na noč vstajat pa hrbet masirat pa skor vsake pol ure z aspiratorjem vn iz pljuč un gnoj vlečt k se ni mogu odkašlat.......pa nobenga lajfa, nikol nikamor brez skrbi k ne veš ka bo.....pa mi recimo nkol ni blo težko glih....fajn djed je bil drgač, sam nikol nism pokazala kakga pomilovanja al kej.....
pa pol recimo ta moj bivši....je mev hudo nesrečo s težko poškodbo glave in ko je pršu iz bolnce je bil mal premaknjen res mu je špilalo, pa sm vseen bla z njim, samoumevno se mi je zdelo da mu stojim ob strani....valda....ko so mu vsi obrnli hrbet, kao kolegi pa one kao oboževalke njegove pa se norce z njega delali....pol se je to pošlihtalo pa čez par let spet težave.....z živci, mal tud od nesreče...hude psihične težave, spet mu je zaverglalo, ful je biv na psihiatriji pa js še zmeri z njim sm hodla na obiske pa z unimi pacienti se družla tam v tistem parku....pa vidla da psihiatrija ni noben bavbav....
no pol se je tud to pošlihtal in ko bi končno lohk začela nekak normalno živet, sma poštudirala da sma totalno en mim drujaga se razvila......nč več skupnega....prej je blo tok vsega da ni noben mel cajt gruntat a sma sploh srečna skup, se mam sploh še rad....in sma šla narazn sma še dans ful frenda dobra

[Robida]

<{POST_SNAPBACK}>
tko se mi je zdela nad ta mama.
sosolka pa dbest! dostudirala, dobre volje, s pozitivno energijo, sem bila prav vesela, da je tko...
a najbolj mi v spominu ostaja mama.

Ja malo je takih "mam".

[alef]

<{POST_SNAPBACK}>pa sta se mi kar smilila, tadva - ta par.... ko je ta ze vso ljubezen pa potrpezljivost zheni dal, pa tko bil pol zagrenjen cist do vsega druzga... :|||

Mislim da ta ljubezni ni imel več.
Že dolgo ne
To je le bolj pretvarjanje, maska za tunanji svet...da ga vidijo kako je dober
Sem dal to skoz
Pa vem da ne moreš nositi dveh obrazov.
Lahko menjaš samo maske
Pri nama ni bilo tako da bi bila odvisna od mene v čemerkoli in mi ni bilo treba preveč skrbeti zanjo, ji pomagati
Kamlu po operaciji se je postavila na noge, fizično
Druga pesem je bil pa strah
Strah da se vse lahko ponovi, strah pri obeh, strah za njeno življenje
Oja, so bile borbe, z njo, z samim sabo...
Pa sva jih uspešno prestala in našla pravo pot zanjo
Tudi jaz sem vćasih razmišljal, predno se je to zgodilo, ali bom zmogel stati ob strani
In sem dvomil, vase
Ko pa se je zgodilo, dvomov ni bilo več

[Klinar]

Kapo dol !! Vredno je blo kajne !!

[alef]

Klinar, je bilo vredno

Mystica, hvala

[Marsa]

<{POST_SNAPBACK}>Mislim da ta ljubezni ni imel več.

Najbrz res ne, zal, revez...

*

No.... nimam besed na tole.... tvojo/vajino izkusnjo, kar si napisal, pa kar pac... 'vem', sem 'ujela' tule okoli...

Ampak sam:

[kokola]

To temo sem odprla iz preprostega razloga....meni se je nekaj takega zgodilo....pred 7 leti sem zbolela za ledvicno boleznijo...fanta sem imela ze kako dobro leto...sprva nisva vedela,da je tako resno....ko je prislo na dan,da ozdravela ne bom nikoli vec in da me v prihodnosti caka dializa....no...se je zacelo.........3 leta sva trpela...jaz z njim,ker me je ,nehote,mucil in on z mano ker sem ga spikala..oz.hotela sem iskrenost....nobena stvar ga ni vec prizadela...pol sem pa zacela z neumnostmi...nisem bila vec jaz...hotela sem oz.zelela sem si,da reagira....tezko je ziveti z nekom,ki noce debatirati,ki ni iskren,ki...ne vem.....on me je hotel zapustit,ker ga je bilo strah mene..ni mi znal stat ob strani....bila sem dooooosti po bolnicah.....skoraj prosila sem ga,da pride k meni v lj.skoraj vsak dan je bil pri meni(na silo)jaz sem si ga zelela ob sebi...to je bila napaka iz moje strani...ma...tako sem bila pretresena zaradi stvari,ki so se mi dogajale tako nahitro.....vsakic,ko je prisel k meni mi je dal vedet,da pot je draga,da je utrujen,da nima kam parkirat..............jaz se zdaj po 3 letih,ki sva ze koncala...pocutim krivo zaradi takih stvari.....imela sem ga resnicno rada...ne vem vec kaj je cutil on...niokoli ne bom izvedela...veliko napak sva zagresila.......nikoli vec ne bom nikogar nic vprasala...na koncu sva koncala zelooo grdo...jaz sem bila tista,ki sem rekla KONC,on pa tisti,ki me je mucil toliko,da sem rekla KONC.raje bi on rekel KONC,....brez da me je toliko mucil.......so dolocene stvari,ki me bolijo se dandanes.......ne cutim nic vec do njega...oprostila sem mu vse,nisem jezna nanj..........ko se vidiva se pozdraviva....in tako......vsak od naju ima svoje zivljenje....jaz imam trenutno fanta,ki ga ljubim nad vse...sele zdaj vem kaj je ljubezen...spoznal me je,ko sem ze bila na dializi.......on na zacetku ni vedel nic...ko se mi je zdelo,da se zaljubljam sem mu morala povedati...v strahu sem bila,da ga bom z resnico odvrnila.....ni bilo tako.....napisala sem mu sms.....on me je takoj poklical....rekel mi je,da me ljubi in bi me rad videl....takoj (ob1zjutraj)prisel do mene,me objel in oba sva jokala od srece,ker sva se koncno nasla......imava se rada se dandanes skupaj sva leto in pol...zdi se mi kot,da se poznava od vedno.....cez par dni,ko sem mu povedala,da sem na dializi,me je poiskal v bolnici in me obiskal-presenetil me je.....
Danes puscam preteklost za sabo in sem srecna kot se nikoli.......Veste kaj mi je odgovoril,ko sem mu povedala,da je mozno da ne bova mogla imeti otrok???rekel je,da ima rad mene in da me ljubi.......on ni iskal zenske,da mu da otroke ampak zensko,ki jo bo ljubil in to je nasel.ce bova imela kdaj otroke dobro,ce nama pa ni usojeno....bova ze nekako.....
to je moja zgodba "na kratko".....lp