Ljubezen in bolezen?
#51
Objavljeno: 15. oktober 2005, 10:45
saj je (Valkira)...
zdaj si mocnejsi... ko pa dozivljas, si pa sibek in prav tko ubog... zalosten... nemocen... vse... kot vsakdo drug....
ena zgodba je 'nam' sam zgodba...
oni pa jo je zivel....
Picasso
#53
Objavljeno: 15. oktober 2005, 23:20
Stati ob strani nekomu ko te potrebuje, se mi zdi samo po sebi umnevno. Čeprav je res da nikoli ne veš, kaj bi v taki situaciji storil. Sem gledala en res žalosten film. Sta bila 2 fanta partnerja, kjer je en zbolel za AIDSOM. Čerprav ga je ta drugi imel "baje" res rad, ga je v zadnjih dnevih agonije in trpljenja zapustl. Umrl se sam strtega srca, samo želel je imet nekoga zraven sebe, ki bi ga držal za roko. Ko je nekdo bolan mislim, da mu je treba stat ob strani 100% in vsaj takrat pozabit na to kaj čutiš ti.
Samo moje mišljenje...
Valkira še enkrat
#54
Objavljeno: 16. oktober 2005, 07:14
da nikoli ne pades,
temvec da se po padcu vedno
poberes.
#55
Objavljeno: 16. oktober 2005, 07:19
po taki izkusnji postanes tako globok clovek,da te redko kdo razume.....res je....pusca posledice in....nekaj se moramo naucit...vsaka izkusnja nam nudi nauk....ceprav tako tezka in zalostna....<{POST_SNAPBACK}>uf, hvala vsem...
... čeprav je že tok let minil od vsega tega, mam včasih občutek, da sm šele zdej dojela vse to... in drugačna sem... bolj zakomplicirana, zahtevna, globoka...
da nikoli ne pades,
temvec da se po padcu vedno
poberes.
#56
Objavljeno: 16. oktober 2005, 08:49
stojim ob strani pri manjshih boleznih....in bi najbrzh tud pri hujshi zadevi,sam džaba jst to zdej,ker nikoli ne veš.....lahko bi zdej moralizirala,pa bila pametna,da ja ,da ziher pa to....samo dokler nisi v taki situaciji,je težko govorit o tem.<{POST_SNAPBACK}>Za kaj takega moras imeti pogum in resnicno rad osebo s katero si.pri tej temi je odvisnih dosti dejavnikov.....mnenja???
zdej sem ziher ,da bi stala ob strani.
vec svetlobe spustis vase,
svetlejsi postane svet v katerem zivis
shakti gawain
#57
Objavljeno: 17. oktober 2005, 07:46
<{POST_SNAPBACK}>
Pujsa, tle mas ti zlo fajn porihtan.
Se trudim , saj če padeš v situacijo, dosti bolj razmišljaš o teh zadevah, pa si moraš nekak postavt vse skupaj. V bistvu, če imaš našlihtano to, da si ti ti in tvoj partner tvoj partner, da je pa del življenja skupnega, potem je to samo še na mini nadgrdanja. Da storiš kar lahko, stojiš ob strani, vzpodbujaš, upaš,... saj to gre samo od sebe praktično . Pa po svoje je tudi cool, da imaš voljo funkcionirat zaradi partnerja, če ti že tako mogoče ne bi zneslo, ker veš, da ni pametno sesuti se, da s tem prav nič ne prispevaš k
<{POST_SNAPBACK}>Moji sorodniki so me hotili zaščititi (stara sem bila 18 let) in mi govorili, da ni nič hudega če se malo oddaljim od njega, da mi bo pretežko in taka jajca.
Valkira mislim, da si mu nudila vse, kar si je v tistem trenutku želel . Tele sorodstvene finte, alla kaj pa boš z njim, ko je bolan, pa veš kaj se vse lahko zgodi , se mi zdijo pa blazno podle , tudi mene so poskusili obvarovati težav v življenju . Tole se mi zdi pa tako zelo podlo . Zdaj sem sigurna, da ni samo v filmih tako, da ko otroci zbolijo recimo za levkemijo, pa pridejo potem nazaj v šolo, da se jih vsi ostali izogibajo. Ubogi otroci, ko že itak trpijo vse živo, pa bi jim zagotovo družba vrstnikov prijala, pametni starši pa prepovedujejo stike svojim otrokom .
Uporabniki, ki si ogledujejo to temo (0)
Člani: 0 - Gosti: 0 - Skriti člani: 0