Ljubezen in bolezen?
#1
Objavljeno: 4. oktober 2005, 11:31
da nikoli ne pades,
temvec da se po padcu vedno
poberes.
#2
Objavljeno: 4. oktober 2005, 12:05
Dobrodosla!
Picasso
#3
Objavljeno: 4. oktober 2005, 12:19
lp
Svoboda je odgovornost, zato se je večina v bistvu boji.
Your vision will become clear only when you look into your heart ... Who looks outside, dreams. Who looks inside, awakens.
#4
Objavljeno: 4. oktober 2005, 15:40
Kadar gre kam sam se vedno vrne domou, ker more pač frajerja špilat in zato pač u lederju in sami srajci hod u vetru okol..
Ah ja...
Ma sej če bi blo kej resnega pol itak, da moja ljubezen do njega premaga vsako sebično, egocentrično misel, ki bi se lahko podila po moji buči...
Enkrat se je urezu...pa ne tko fejst...sam zatulu je...
Men je srce zmrznu...vse sm z rok spustila in laufala po štengah k nora...po 3 sm preskakvala...in pol mi je blo tko hudo zanga, ker revček pač slabo bolečino prenaša...
Sam zdejle...zdejle bi ga pa...prebunkala bi ga...to bi...
Vsako jutro se v Afriki zbudi gazela. Ve, da mora teči hitreje kot lev, sicer bo ob življenje.
Ko se jutro za jutrom prebujaš, se ne sprašuj, ali si lev ali gazela, temveč začni teči.
afriški pregovor
#5
Objavljeno: 5. oktober 2005, 07:34
da nikoli ne pades,
temvec da se po padcu vedno
poberes.
#6
Objavljeno: 5. oktober 2005, 09:24
<{POST_SNAPBACK}>ce mas resnicno nekoga rad in se mu kaj takega zgodi je vcasih dovolj,ce si samo ob njem...brez besed....
Svoboda je odgovornost, zato se je večina v bistvu boji.
Your vision will become clear only when you look into your heart ... Who looks outside, dreams. Who looks inside, awakens.
#7
Objavljeno: 5. oktober 2005, 10:25
Ja to sem sprobala na svoji koži. Ko so zvedeli da sem zbolela za rakom, ni bilo nobenega več blizu, niti po telefonu me niso klicali več. Ostal mi je samo mož in otroci. Zdaj ko sem pa ozdravela je pa ostalo na istem. Pomoje nihče nima korajže da bi mi pogledal v oči in vprašal: Kako si?<{POST_SNAPBACK}>...no...me veseli,da sem dala misliti...mislila sem namrec na kako resnejso bolezen...ne kake gripe ali kaj podobnega...imamo enega kandidata,ki redno hodi na dializo...sem zasledila...kaka taka bolezen npr.ali kak rak ali kaj podobnega...zgodilo se mi je,da mi ljudje niso znali stat ob strani...ljudje se te ustrasijo,ko zbolis...nekateri so egoisti in se jim ne da ukvarjati in dajati pozornosti,ker je to za njih prisilno....prave prijatelje spoznas sele takrat,ko se ti zgodi kaj takega.....tisti,ki pa te imajo resnicno radi,pa vcasih ne znajo stat ob strani...tako,da moj nasvet je:ce mas resnicno nekoga rad in se mu kaj takega zgodi je vcasih dovolj,ce si samo ob njem...brez besed....
Živimo v sedanjem trenutku. Čutimo v sedanjem trenutku.
Doživljamo sedanji trenutek.
Kar počnemo v sedanjem trenutku, ustvarja temelje za jutrišnji dan.
Torej se odločimo v sedanjem trenutku. Jutri ne moremo storiti ničesar in tudi včeraj ne.
Samo danes lahko delujemo.
Pomembno je, kaj se odločimo misliti, verjeti in reči sedaj.
Luis L. Hay - Moč je v tebi
#8
Objavljeno: 5. oktober 2005, 17:13
včasih imam občutek, da tega ni naredu tko z zavestjo, ampak v šoku...
vseeno spoštujem in sm mu hvaležna za vse kar je zame naredu
Vsako jutro se v Afriki zbudi gazela. Ve, da mora teči hitreje kot lev, sicer bo ob življenje.
Ko se jutro za jutrom prebujaš, se ne sprašuj, ali si lev ali gazela, temveč začni teči.
afriški pregovor
#9
Objavljeno: 5. oktober 2005, 22:20
Sem, hvala za lepe želje. Imam pa srečo da imam ob sebi krasnega moža.<{POST_SNAPBACK}>
Sama sem tudi bolna. Hvala bogu ne tako hudo kot si bila ti (upam, da si zdaj uredu in si premagala tega vraga zagamanega - sorry zlomči )
Živimo v sedanjem trenutku. Čutimo v sedanjem trenutku.
Doživljamo sedanji trenutek.
Kar počnemo v sedanjem trenutku, ustvarja temelje za jutrišnji dan.
Torej se odločimo v sedanjem trenutku. Jutri ne moremo storiti ničesar in tudi včeraj ne.
Samo danes lahko delujemo.
Pomembno je, kaj se odločimo misliti, verjeti in reči sedaj.
Luis L. Hay - Moč je v tebi
#10
Objavljeno: 6. oktober 2005, 14:32
#11
Objavljeno: 6. oktober 2005, 17:03
nekateri so se ob bolezni zbližali in skupaj zrasli...drugi razšli...tretji umrli
*
mislim da so najhujše preizkušnje , ki jih lahko kak par preživi...ne hude telesne bolezni ampak duševne....razpad človekovega mišljenja , čustvovanja
#12
Objavljeno: 6. oktober 2005, 17:09
poznam nekaj invalidov, skor pri vseh je partner ful pozrtvovalen, dbest in vse, vendar pri zlo veliki vecini pa je tud poln besa zatrtega do te osebe... vcas tud na drugih izfurava..
zadnjic smo sedeli v eni gostilni, kjer sem bila prav pozorna, kako je moz pedenal zenko na vozicku, pa se mi je tko lepo zdel, sem prav o temle razmisljala... potem pa me je mal neprijetno presenetilo, da je bil blazno in zlo pretirano zoprn, prav pasji, do natakarce in pol se do natakarja.... ful prijazna sta bla oba, on pa je imel sto pripomb, neke sarkasticne, ves pasji, no, kar lajal je skoz nanje...
pa sta se mi kar smilila, tadva - ta par.... ko je ta ze vso ljubezen pa potrpezljivost zheni dal, pa tko bil pol zagrenjen cist do vsega druzga... :|||
al pa ena ex soseda, ki je tko pedenala svojga mozha, po drugi strani ga je pa skoz ponizhevala in se drla nanj in tko, kot bi bil kaksna zival.... a, skoz z njim, pomagala in vse.....
ubogi folk, vsi...
Picasso
#13
Objavljeno: 6. oktober 2005, 17:19
*
si predstavljaš kaj je žena in otrok prestajalo zraven njega
kaka zbirka jeze, gneva ,..... uboga reva mu je tiščala hrano pod nos : A boš mal pojedu...un jo je pa fsekal
#14
Objavljeno: 6. oktober 2005, 17:24
Picasso
#15
Objavljeno: 6. oktober 2005, 17:38
men se zdi pa glih dbest da tko razmisljam - in ne, joj kaj ce bom bolna in bom sama.... pa da nekdo mora men nekaj...<{POST_SNAPBACK}>Sam, če tkole razmišljaš ... pa ... kot, da si bolni ne bi zaslužili ljubezni in pozornosti?
jaz pa to razumem, kot da bom jaz v breme, kar ne bi rada bla...torej ce sebe gledam v vlogi bolnika - tako je nesmiselno, da bi s tem mislila, da si bolni ne zasluzijo.... ampak bi hotla, tud kot bolna, razumet zdrave, da majo tud oni pravico do biti zdravi, ce to so.
se mi ne zdi samoumevno, skratka, da ce bi se men nekaj zgodil, da bi moral ne vem kdo ne vem kaj...
in glih zato pravim, da je grozno......
zgleda da se ne razumeva.
Picasso
#16
Objavljeno: 6. oktober 2005, 17:48
pa tud - lohk je RECT: jaz pa bi ziher bla ob strani..... drugac je pol v resnici vcasih...
moj necak je invalid.... je zalosten vcas, ko se mu zdi, da je 'povzrocil' tolk ene slabe volje pa frk....
jasno da bi vsakdo rad imel ob sebi nekoga, ki bi se lohk nanj zanesel v primeru tezke bolezni in vsakogar je groza, da bi se to zgodilo in da bi bil sam, nemocen.
Picasso
#17
Objavljeno: 6. oktober 2005, 18:00
pa tud nimam nic pametnega za povedat o konkretni temi, pa lohk sam o svojih obcutkih pol govorim...
pa o tem, kar tkole vidim okol sebe...
svaka cast ljudem, ki imajo tkole srce se za druge.
zato pa mi je vedno 'hudo' tudi za te ki so zraven, ne sam za invalide... vse pozrtvovalne mame, ki vse dajejo od sebe...
smo mel sosolko, ki je imela redko in hudo bolezen in vse slabse je blo z njo - moram rect, da smo bli kot razred blazno solidarni...
velikrat sem mislila nanjo, kasnej, po soli, ko se nismo nikol vec srecali...
nekoc, ne dolgo nazaj, pa ju srecam, z njeno zlato mamo - ki jo torej ze 30 let prevaza v vozicku in ji pomaga...
tko se mi je zdela nad ta mama.
sosolka pa dbest! dostudirala, dobre volje, s pozitivno energijo, sem bila prav vesela, da je tko...
a najbolj mi v spominu ostaja mama.
Picasso
#18
Objavljeno: 6. oktober 2005, 18:25
stekam....
ja, ni velik takih, kot ga ma robida!
Picasso
#19
Objavljeno: 7. oktober 2005, 12:13
pa sma ga dost midva z bivšmu rihtala, mam je tud bolana bol kot ne....pa po trikrat na noč vstajat pa hrbet masirat pa skor vsake pol ure z aspiratorjem vn iz pljuč un gnoj vlečt k se ni mogu odkašlat.......pa nobenga lajfa, nikol nikamor brez skrbi k ne veš ka bo.....pa mi recimo nkol ni blo težko glih....fajn djed je bil drgač, sam nikol nism pokazala kakga pomilovanja al kej.....
pa pol recimo ta moj bivši....je mev hudo nesrečo s težko poškodbo glave in ko je pršu iz bolnce je bil mal premaknjen res mu je špilalo, pa sm vseen bla z njim, samoumevno se mi je zdelo da mu stojim ob strani....valda....ko so mu vsi obrnli hrbet, kao kolegi pa one kao oboževalke njegove pa se norce z njega delali....pol se je to pošlihtalo pa čez par let spet težave.....z živci, mal tud od nesreče...hude psihične težave, spet mu je zaverglalo, ful je biv na psihiatriji pa js še zmeri z njim sm hodla na obiske pa z unimi pacienti se družla tam v tistem parku....pa vidla da psihiatrija ni noben bavbav....
no pol se je tud to pošlihtal in ko bi končno lohk začela nekak normalno živet, sma poštudirala da sma totalno en mim drujaga se razvila......nč več skupnega....prej je blo tok vsega da ni noben mel cajt gruntat a sma sploh srečna skup, se mam sploh še rad....in sma šla narazn sma še dans ful frenda dobra
Bora
#20
Objavljeno: 7. oktober 2005, 12:58
<{POST_SNAPBACK}>
tko se mi je zdela nad ta mama.
sosolka pa dbest! dostudirala, dobre volje, s pozitivno energijo, sem bila prav vesela, da je tko...
a najbolj mi v spominu ostaja mama.
Ja malo je takih "mam".
Živimo v sedanjem trenutku. Čutimo v sedanjem trenutku.
Doživljamo sedanji trenutek.
Kar počnemo v sedanjem trenutku, ustvarja temelje za jutrišnji dan.
Torej se odločimo v sedanjem trenutku. Jutri ne moremo storiti ničesar in tudi včeraj ne.
Samo danes lahko delujemo.
Pomembno je, kaj se odločimo misliti, verjeti in reči sedaj.
Luis L. Hay - Moč je v tebi
#21
Objavljeno: 7. oktober 2005, 18:58
<{POST_SNAPBACK}>pa sta se mi kar smilila, tadva - ta par.... ko je ta ze vso ljubezen pa potrpezljivost zheni dal, pa tko bil pol zagrenjen cist do vsega druzga... :|||
Mislim da ta ljubezni ni imel več.
Že dolgo ne
To je le bolj pretvarjanje, maska za tunanji svet...da ga vidijo kako je dober
Sem dal to skoz
Pa vem da ne moreš nositi dveh obrazov.
Lahko menjaš samo maske
Pri nama ni bilo tako da bi bila odvisna od mene v čemerkoli in mi ni bilo treba preveč skrbeti zanjo, ji pomagati
Kamlu po operaciji se je postavila na noge, fizično
Druga pesem je bil pa strah
Strah da se vse lahko ponovi, strah pri obeh, strah za njeno življenje
Oja, so bile borbe, z njo, z samim sabo...
Pa sva jih uspešno prestala in našla pravo pot zanjo
Tudi jaz sem vćasih razmišljal, predno se je to zgodilo, ali bom zmogel stati ob strani
In sem dvomil, vase
Ko pa se je zgodilo, dvomov ni bilo več
Čeprav nam je veliko vzeto, veliko še ostaja. In čeprav nimamo več tiste moči ki je nekoč premikala nebo in zemljo, smo kakršni smo, istih junaških src od časa in usode oslabljenih,
vendar z neomajno voljo boriti se, iskati, najti in ne popustiti.
Lord Alfred Tennyson - Ulysses
#22
Objavljeno: 7. oktober 2005, 22:03
Kapo dol !! Vredno je blo kajne !!
Klinar
#23
Objavljeno: 8. oktober 2005, 17:53
Mystica, hvala
Čeprav nam je veliko vzeto, veliko še ostaja. In čeprav nimamo več tiste moči ki je nekoč premikala nebo in zemljo, smo kakršni smo, istih junaških src od časa in usode oslabljenih,
vendar z neomajno voljo boriti se, iskati, najti in ne popustiti.
Lord Alfred Tennyson - Ulysses
#24
Objavljeno: 9. oktober 2005, 11:13
Najbrz res ne, zal, revez...<{POST_SNAPBACK}>Mislim da ta ljubezni ni imel več.
*
No.... nimam besed na tole.... tvojo/vajino izkusnjo, kar si napisal, pa kar pac... 'vem', sem 'ujela' tule okoli...
Ampak sam:
Picasso
#25
Objavljeno: 10. oktober 2005, 08:25
Danes puscam preteklost za sabo in sem srecna kot se nikoli.......Veste kaj mi je odgovoril,ko sem mu povedala,da je mozno da ne bova mogla imeti otrok???rekel je,da ima rad mene in da me ljubi.......on ni iskal zenske,da mu da otroke ampak zensko,ki jo bo ljubil in to je nasel.ce bova imela kdaj otroke dobro,ce nama pa ni usojeno....bova ze nekako.....
to je moja zgodba "na kratko".....lp
da nikoli ne pades,
temvec da se po padcu vedno
poberes.
Uporabniki, ki si ogledujejo to temo (0)
Člani: 0 - Gosti: 0 - Skriti člani: 0