162 komentarjev na to temo

[xyz]

V tem trenutku bi rekel,
da so občutki skupki energije,
katero smo kot kramarji zbirali
vsak s svojim namenom in razlogom
vsak zaradi svoje določene pogojenosti.
Ta energija se odziva oz. vibrira
glede na zbirko, ki smo jo "ustvarili".
Seveda je tu še pogojenost
ustvarjena z rojstvom in tega okoliščinami
in okolico, od staršev pa do smrtnih sovražnikov.

[doorwoman.p]

vse to.. ampak ne vem, če ni tudi močno povezano z ciljem same duše. konec koncev.. nas ona vodi do cilja.

[xyz]

Cilja ?

V primeru neskončnosti (takšna naj bi bila vsaj meni znana teorija o duši) cilja ni.
Smernice, mogoče... ?

(ah, mislim da je že prepozno in se mi blede. lahko noč)

[majica]

če bi bilo tako preprosto..

občutki so zelo zanimive resničnosti.. vendar sem prepričana, da niso samo stvar našega uma.. potemtakem um presodi, kdaj naj pride določen občutek?

Seveda so stvar našega uma.... na podlagi prejšnjih dožvljajev se danes odzivaš na nekaj tako, kot se. Vsak nov doživljaj je impulz v tvoj strah ali frustracijo, ali grenko izkušnjo, ki jo imaš za seboj. Ob filmski smrti se vsi jokamo zato, ker nam je skupen strah pred izgubo in lastno umrljivostjo. Zaradi lastnih izkušenj, so meni bile zoprne reklame za pralne praške.... medtem ko jih drugi niti opazijo ne....

[doorwoman.p]

občutki so tudi intuicija kajne?

- kot +

intuicija pa je stvar nečesa višjega od nas.. bistvo, katerega del je naše duša oz.je mogoče duša bistvo nečesa višjega

[majica]

Hmmmm



Intucija (vsaj pri meni) je občutek, ki pride iz kar nekje - nerazložljivo. Recimo.... nekam smo se peljali z avtom, pa sem vztrajala, da obrnemo in se vrnemo nazaj. Nič ni bilo tisti hip narobe, le nekakšen nelagoden občutek - intuicija. Naslednji dan sem brala o nesreči na tisti cesti.

Zoprno je, če ti tak občutek preide v navado histerije.... da bi vsakič podoživljala ta prvi občutek in si vsakič rekla, da bo nekaj na tej cesti narobe....

[xyz]

Uau. Zanimivo smer je ubrala tema.
Tole z intuicijo je lepo opisano...
sam jo jemljem kot za bolj "resnično", kot raznorazne miselne konstrukte,
ki se prepogosto in prerado vidijo kot duhovni.

Intuicija je tudi nekaj (vsaj kot jaz to vidim),
kar deluje vedno zgolj v sedanjosti
in deluje na mnogih ravneh, ne zgolj mentalni.
Zna biti namreč zelo fizična,
celo bolj, kot čustva.

Sicer pa, občutki niso nujno tudi čustva, a ?

[majica]

Sicer pa, občutki niso nujno tudi čustva, a ?

Ne! Niso....
Nekoč sem okoli nekega človeka videla nekaj popastega. Kot katran ali saje. Ne videla, občutila.
Nekaj dni kasneje je napravil samomor.
Enako s starim očetom.... lepo sva se pogovarjala tisti dan. Ob odhodu sem se obrnila, da ga še enkrat pogledam.... pa me je nekaj zadelo. Obraz se mu je groteskno spačil, čeprav samo v moji 'domišljiji' in za delček sekunde.
To je bilo zadnjič, da sem ga videla živega....

Nekaj dni, preden mi je umrla mama - sem si nehote navila pesem Sometimes I feel like a motherless child in jo poslušala dve uri, znova in znova ... če si pozoren, se take stvari dogajajo mimo čustev in vsakodnevno....

In upam, da ne bo povsod sama smrt.... najbrž je krivo zgodnje vstajanje

[xyz]

Zgonje vstajanje bi zame že pomenilo smrt,
vsaj smrt smrti
ali pa smrt užitku,
vsekakor si tega ne priporočam.

Zanimiva videnja, res (in moje sožalje).

V srednjem veku bi človeka zažgali,
ker je s svojo črno magijo katran na nekoga pripopal
in ga s tem pahnil v smrt...

toliko o opisovanju resničnosti, hehe.

[doorwoman.p]

Uau. Zanimivo smer je ubrala tema.
Tole z intuicijo je lepo opisano...
sam jo jemljem kot za bolj "resnično", kot raznorazne miselne konstrukte,
ki se prepogosto in prerado vidijo kot duhovni.

Intuicija je tudi nekaj (vsaj kot jaz to vidim),
kar deluje vedno zgolj v sedanjosti
in deluje na mnogih ravneh, ne zgolj mentalni.
Zna biti namreč zelo fizična,
celo bolj, kot čustva.

Sicer pa, občutki niso nujno tudi čustva, a ?

izbral si zelo široko temo, ki zajema skoraj vse..

tudi jaz jemljem intuicijo kot bolj 'resnično', predvsem zaradi tega, ker mi ni nikoli škodovala.. vprašanje je le, kako prepoznati določen intuitivni občutek in ga umestiti v svojo resničnost
ponavadi se kasneje izkaže kot določen, prej pa nerazumljiv in neumesten kakorkoli ga že skušamo interpretirat..

kdor sledi intuitivnim občutkom sledi svojemu 'središču'..
kdor se predaja čustvom.. in sledi občutkom, ki so nastali kot posledica naših resničnosti.. sledi umu?

[majica]

Zgonje vstajanje bi zame že pomenilo smrt,
vsaj smrt smrti
ali pa smrt užitku,
vsekakor si tega ne priporočam.

Zanimiva videnja, res (in moje sožalje).

V srednjem veku bi človeka zažgali,
ker je s svojo črno magijo katran na nekoga pripopal
in ga s tem pahnil v smrt...

toliko o opisovanju resničnosti, hehe.

Saj zame tudi, ampak če sem v ritmu 6 dni na teden..... what can I do?
Nekateri bi to še danes.... zažgali koga na grmadi, namreč

.. vprašanje je le, kako prepoznati določen intuitivni
občutek in ga umestiti v svojo resničnost

Ponavadi se ga prepozna šele PO dogodku... včasih bi pa hotel na silo, pa ne gre....


Pišem o tem, pa se okno nad mano s treskom zapre my god.... imam čisto mehke noge....
in zdaj se moram najprej sestavit skupaj....

[xyz]

izbral si zelo široko temo, ki zajema skoraj vse..

tudi jaz jemljem intuicijo kot bolj 'resnično', predvsem zaradi tega, ker mi ni nikoli škodovala.. vprašanje je le, kako prepoznati določen intuitivni občutek in ga umestiti v svojo resničnost
ponavadi se kasneje izkaže kot določen, prej pa nerazumljiv in neumesten kakorkoli ga že skušamo interpretirat..

kdor sledi intuitivnim občutkom sledi svojemu 'središču'..
kdor se predaja čustvom.. in sledi občutkom, ki so nastali kot posledica naših resničnosti.. sledi umu?

Je hecno to, z intuicijo, ja.
Pogosto so ravno misli te, ki so v trenutku intuitivne zaznave ovira,
se pa rade kažejo kot vmesne oz. kot smiselni argumenti proti občutenemu.
Zaupanje je tu od ključnega pomena,
pa spet...
človek mora biti tudi izkušen, da lahko prepozna,
kaj je čista intuicija, ki se nanaša le na sedanjost in prisotno energijo,
kaj pa so izkušnje iz preteklosti oz. tudi čustva, ki so v aktualnem primeru nevmesna, neprimerna
in lahko celotno zaznavo ovirajo, ker se le-ta filtrira skozi ta čustva.

Hm, če sledi umu, morda.
Morda pa tudi zgolj kemičnim, energetskim procesom v lastnem telesu,
ne upoštevajoč zunanjega sveta in njegovega stanja.

[doorwoman.p]

pa spet...
človek mora biti tudi izkušen, da lahko prepozna,
kaj je čista intuicija, ki se nanaša le na sedanjost in prisotno energijo,
kaj pa so izkušnje iz preteklosti oz. tudi čustva, ki so v aktualnem primeru nevmesna, neprimerna
in lahko celotno zaznavo ovirajo, ker se le-ta filtrira skozi ta čustva.

ja.. vsako čustvo še ni intuicija.
kako vedeti? občutek, ki je prišel nepričakovano je intuitivni občutek..
in se nam zdi mogoče na prvi pogled zdi čuden.. oz.se vprašamo zakaj tako čutim?

Dejstvo pa je, da nas čisto vsaka čustva nekam vodijo.. predvsem tista, ki jih zanikamo in se z njimi ne spopademo. Odvrne nas strah ali jeza, začnemo soditi druge in sebe in si z tem postavimo nov zid.. ki ga bomo itak morali spet preseči z istim čustvom, ki je ta zid postavil tja.

zanimivo je potem to, do kje naj bi se predajal občutkom? Dokler ne ugotoviš kar si se moral naučiti?

kaj pa občutki zaljubljenosti? ali naj bi se jim predal samo zato, da ugotoviš kam te vodijo?
(predati se seveda pomeni, predati se v sebi)

do kje? dokler nisi odvisen?

[mayita]

občutki so tudi intuicija kajne?

- kot +

intuicija pa je stvar nečesa višjega od nas.. bistvo, katerega del je naše duša oz.je mogoče duša bistvo nečesa višjega

kje si pa to prebrala v svetem pismu???

[doorwoman.p]

kje si pa to prebrala v svetem pismu???

Izhajam iz svojih izkušenj z občutki.

ali se ne strinjaš?

kako vem, da je nekaj višjega od nas? ker te rešujejo.. pred drugimi hujšimi občutki npr. (vsaj moja izkušnja je tuki zlo močna in sem prepričana, da sem morala imeti pomoč od nekje drugje.. (pa nisem verna al karkoli)

ali misliš, da nas um tako vodi in rešuje? mislm, da ne..

[mayita]

Izhajam iz svojih izkušenj z občutki.

ali se ne strinjaš?

kako vem, da je nekaj višjega od nas? ker te rešujejo.. pred drugimi hujšimi občutki npr. (vsaj moja izkušnja je tuki zlo močna in sem prepričana, da sem morala imeti pomoč od nekje drugje.. (pa nisem verna al karkoli)

ali misliš, da nas um tako vodi in rešuje? mislm, da ne..

um je samo nakopičenje materjala in te lahko vodi marsikam tudi v pogubo.tvoj notranji glas si pa ti tvoja intuicija je del tebe, to ti pokaže koliko si povezana z obstojem.vse živali ker nimajo uma poslučajo samo intuicijo, brez tega ne morejo preživeti, zato ponavadi živali včloveški lasti težje preživijo, kot tiste v naravi .

[Alan_New]

vse živali ker nimajo uma poslučajo samo intuicijo, brez tega ne morejo preživeti, zato ponavadi živali včloveški lasti težje preživijo, kot tiste v naravi .

Samo dodajam, da imajo tudi živali um; vendar nimajo intuicije, temveč instinkt.

[mayita]

Samo dodajam, da imajo tudi živali um; vendar nimajo intuicije, temveč instinkt.

povej mi razliko intuicije in instinkta?

[Alan_New]

povej mi razliko intuicije in instinkta?

Kar dobro nakaže razliko že SSKJ:

instínkt -a m (i)

1. prirojeno, nehotno teženje človeka ali živali k
določenemu ravnanju, stanju, nagon: prepuščati, vdajati
se instinktu; živalski instinkt; instinkt za gibanje /
samoobrambni, spolni, življenjski instinkt; instinkt
samoohranitve / delati, storiti po instinktu // redko želja,
sla: močen instinkt po uveljavljanju

2. knjiž., navadno s prilastkom sposobnost za zaznavanje in
dojemanje duhovnih prvin, pojavov; čut: etični, pesniški,
umetniški instinkt; instinkt za lepoto / zanaša se na svoj
zdravi instinkt; ženski instinkt / trenutni instinkt


intuícija -e ž (í) neposredno dojemanje,
zaznavanje bistva česa, neodvisno od razumskega
razčlenjevanja, navdih: predati, prepustiti se intuiciji;
delati, ustvarjati po intuiciji, z intuicijo; obdarjen z intuicijo;
ekspr. delo je sad gole intuicije // intuitivnost: imeti intuicijo;
razprava priča o veliki avtorjevi intuiciji


Instinkt in intuicija torej nista sopomenki.

[mayita]

intuicija je glas v tebi ki se odzove na energijo.to je edvisno od posameznika koliko je odprt za to energijo.nekateri so bolj nekateri pa sploh niso. in ko ti intuicija reče da nekaj ni dobro je to tvoje telo ki se odzove na nakopičeno energijo, okoli tebe. in bolje je da jo poslušaš. tvoji čuti ti ne bodo lagali.

[xyz]

Čemu to konstantno primerjanje ljudi z živalmi ?
Ne obstaja nič takega, kot "živali". Obstajajo srne, pa vrabci, pa človek, in črvi itd.

Da bi vedeli, kaj srna ve ali občuti, bi morali sami srna tudi biti.
Ker to nismo, tega ne moremo vedeti.
Lahko le predpostavljamo in gradimo teorije, katerih nihče dokazati ne zmore.

Samo tako, by the way.

[Alan_New]

Čemu to konstantno primerjanje ljudi z živalmi ?

Ker obstajajo pomembne in bistvene razlike, a tudi ogromno podobnosti.

Da bi vedeli, kaj srna ve ali občuti, bi morali sami srna tudi biti.
Ker to nismo, tega ne moremo vedeti.
Lahko le predpostavljamo in gradimo teorije, katerih nihče dokazati ne zmore.

Ne, ni nujno. Že z navadnim opazovanje, se da marsikaj sklepati, a je več možnosti za napačno sklepanje. Če se z živaljo ali drugim človekom še energetsko poveže, je informacija že bolj točna. A se ne temu reče empatija, so-čutje?

[xyz]

Načini za preverjanje točnosti informacije pa ne obstajajo.

Lahko se zanašaš na določene znanstvene pristope,
a so tudi le-ti zgolj v okviru človeške (dosedanje) sposobnosti.
Karkoli človek doseže, nikoli ne bo presegel samega sebe -oblike človeka.
In ta oblika je to, kar ga najbolj omejuje.
Samo poglej čutila; z njimi lahko opazujemo neko bitje,
a, da bi spoznali sposobnosti zaznavanja, katere to bitje ima, človek pa ne,
bi potrebovali teiste sposobnosti zaznavanja.

Torej je možnost zmote ogromna
in netočnost zagotovljena.

[doorwoman.p]

intuicija je glas v tebi ki se odzove na energijo.to je edvisno od posameznika koliko je odprt za to energijo.nekateri so bolj nekateri pa sploh niso. in ko ti intuicija reče da nekaj ni dobro je to tvoje telo ki se odzove na nakopičeno energijo, okoli tebe. in bolje je da jo poslušaš. tvoji čuti ti ne bodo lagali.

na kakšno energijo?


iz kje prihaja?

[NVK]

na kakšno energijo?


iz kje prihaja?

Ko jo boš začutila, boš vedela, mislim, da ti na to ne more nihče odgovorit, si edinstvena in kot taka je način, ki ti je dan samo tebi lasten. Saj iščeš in tisti, ki išče najde, tisti, ki prosi za pomoč, mu je ta dana in tisit, ki trka, se mu bo odprlo. sam to ne boš našla preko noči, to je proces, proces čiščenja in skozi ta proces se počasi naučiš, kajti moraš se znat naučit in delovat skozi sebe, takrat pa ne poslušaš svojega ega, čeprav ga slišiš ampak slišiš tudi ta tvoj notranji glas, ta glas, ki ima pravi odgovor na vsako vprašanje, rešitev za vsak problem. A do tu pa moraš očistit sebe in se naučit ločit plevela od žita, prepoznat svoj ego in ga ločit od vmešavanja v tvoje služenje, to pa je služenje sebi in posledično bogu. Kot sama veš, zna bit čiščenje vrednot tako tvojih prvotnih, kot tvojih drugotnih zelo boleče in tisti čas se zdi, da temu nikoli ne bo konca in nikoli ne boš našla odgovorov in izhoda a vedi, ego je več plasten, ko odstraniš en sloj, te ponavado po kratkem predahu čaka drugi in tako naprej, dokler teh slojev ne zmanjka, zato, se to ne da opravit naenkrat in čez noč in zato, ti nobeden ne more povedati kakšen je tvoj način in tvoje poslanstvo, ker moraš to resnico si razodet sama in ta resnica se sestavlja in oblikuje z vsakim premaganim slojem ega posebej. Ne skrbi, kot sem zgoraj napisal, pomoč je stalno in vedno prisotna in na razpolago, samo malo ampak res malo vere in zaupanja v sebe (njega) je potrebno. In kot si mi zadnjič napisala, ti gre že na bolje, vem, da te potem vedno ponovno zvije a enkrat se bo končalo, enkrat boš očistila te temelje na katerih boš potem znala sama gradit svoj raj na zemlji.