ja, jst nobenga ne obsojam kar se tice tega, da pise tu, in "nic" ne naredi v lifeu, kot je bilo meni ocitano.
kauc-ekolog pa to....
Pisanje tu = life! Morda se dosti bolj kot neke aktvinosti v "real" lifeu,ko ljudje sploh niso prisotni v tem kar pocnejo ali pa pocnejo s precej nejevolje, namena in smisla.
Vse ima svoj cas razvoja, tako kot rastlina zraste iz semena v cudovito drevo.
zato da prelisicimo svoj ego in podredimo naso nadvse samopomembno osebnost, vcasih potrebujemo veliko casa. nekdo najbolja funkcionira tako da ga vrzes v vodo in plava, nekdo drug pa se utopi.
Vse ima svoj car, smisel in namen. Mislim pa, da je bolje pisati tule s strastjo, kakor delati stvari brez strasti, pa ceprav naizgled se tako pomembne.
Nepotrepezljivost in razumevanje ljudi, ki ocitajo drugim kaksni so in da nic ne storijo, je najveckat njihov lastni nemir in nesposobnost samoaktivacije in tega da se zanjo "obrnt" v lifeu in sami kaj storijo.
Zato toliko obsojanja in kazanja s prstom na druge.
Seveda pa v vseh okoliscinah verjetno ni tako. Kritika je lahko tudi konstruktivna. Vlada potrebuje nevladne organizacije, taksne in drugacne predloge ter pobude. Svojo refleksijo in odziv javnosti.
Tako tudi NVO-ji in javnost potrebujejo reflekcijo vlade.
Bistven pa je verjetno problem zavedanja. Tudi o samorefleksiji in uvidu, kje dejansko sami stojimo, kje smo v tem svetu in kaj dejansko pocnemo ter kam gremo!
Na videz se tako nepombmna akcija, ima lahko ogromne ucinke!
Kritika in kontrola ter drugi deli nase bolne zenske plati ustvarjajo nezadovoljstvo, nemir in naposled pasivnost. Lastna nezadovoljnost s tem kar smo, koliko smo dosegli in s tem neke furstracije ne prinasajo spremembe, temvec zavirajo kreativnost.
Spodbujanje kreativnosti, pa nas izgleda se tako malenkostna pa je tisto, ki prinasa spremembe, ucenje in s tem zavedanje in spremembo!