82 komentarjev na to temo

[lipovsica16]

Mi lahko kdo odgovori na to vprašanje? Kako ohraniti tisto svobodo izražanja, spontanost ki smo jo imeli kot otroci? Kako odvreči vse predsodke in zavore ki smo si jih pustili namontirati skozi življenje?
Živeti samo zase, tako kot sami hočemo, pa si ne upamo? Živeti samo današnji dan, ne pa preživeti celo življenje za en dan naprej?
Tako sem živel, pa nočem več. Nihče me ni silil, sam sem se pustil stlačiti v kalup.
Nekje sem prebral izrek da žrtev ni, so samo prostovoljci.
JAZ NOČEM VEČ BITI PROSTOVOLJEC!!!
HOČEM ŽIVETI!!!

[pokowc]

potem si to Dovoli poslušaj sebe
preprosto, enostavno; Delaj na sebi

Pokowc

[Tamburin]

Veš, to je težko - že zaradi tega, ker za otroke skrbijo (skrbimo) starši, da so oblečeni, umiti, nahranjeni... Za nas odrasle pa nihče več ne skrbi, ampak moramo sami poskrbeti zase. In ker smo ujeti v tem materialnem svetu, moramo hoditi v službo, v trgovino po hrano, na banko plačat položnice... Popolnoma svobodni ne moremo biti, saj MORAMO misliti tudi na jutri.
Lahko pa kljub temu uživamo v življenju in se imamo lepo,
če se ne obremenjujemo z malenkostmi, če služimo denar s kreativnim delom, ki nas veseli, če dno, na katerega kdaj pa kdaj pademo, uporabimo za odriv nazaj gor, če zaupamo, da tisto, kar nas je ustvarilo, dela za nas, če smo iskreni do drugih in do samega sebe...

Priporočam ti knjigo od Louise L. Hay "Življenje je tvoje".

[Kljuka]

Heja, hoj lipovsica16!

Izjemno vprašanje, ki si zasluži izjemen odgovor! Tako vprašanje lahko postavi samo izjemna oseba! Preberi moje poste. To si lahko privoščim!

Lep pozdrav!

Kljuka

[bigm]

Lipovsica 16, Tamara ti je lepo odgovorila. Tako brezskrben kot otrok žal ne moreš biti več. Sam boš moral poskrbeti za svoje preživljanje, oblačenje, stanovanje in podobno, pa najbrž za svoje otroke tudi, ne? Pa vendar ni vse izgubljeno. Malo otroka v tebi le lahko stane. Če s tem ne boš nikomur škodoval, privošči si razposajeno veselje, skači magari po lužah, plezaj po drevju, vriskaj in poj! Tako si boš napolnil baterije in boš lahko nekaj časa spet odgovorna odrasla oseba. Do naslednjič, ko se boš spet malo spustil z vajeti.

[Tamburin]

Ja, bigm, na to razposajeno veselje, skakanje po lužah...itd... pa te spomnijo lastni otroci, ko jih imaš. Ravno danes mi je moj 4-letnik rekel, da si moram kupit gumijaste škornje, da bova lahko skupaj skakala po lužah. In res si jih bom kupila!

[Kljuka]

Verjemite ali ne,ljudje, ki dosežejo popolnost so kakor otrociVendar moraš prej odrasti.

Vprašanje lipovsice16 je, ali slučajen zadetek v polno, ali pa vprašanje visoko razvite osebnosti.

Lep pozdrav!

Kljuka

[zirosi]

Bodi na preži, glej ta svet in se čudi.

Uživajte!

[Aliana]

Enkrat mi je nekdo rekel, da je razlika med biti otrocji in biti otroski. Biti otrocji pomeni to, da ne znas/noces skrbeti zase, za druzino, oblacenje, stanovanje, samostojnost.. Biti otroski pa pomeni, da znas kljub vsemu, kar si dolzan kot odrasel, odgovoren clovek storiti, se vedno videti tiste male, drobne stvari v zivljenju, ki jih ponavadi vidijo otroci. In da se jih znas razveseliti... In ce to znas, ni vazno koliko si star, si po srcu lahko se vedno otrok. In v tem ni cisto nic slabega, nasprotno - zelo dobro je

LP, Aliana

[wananga]

Samo želja ni dovolj. Ko želja postane NAMERA sprožiš tok,ki te lahko pripelje k cilju. Potrebno je UPATI si. In sprejeti vso odgovornost za posledice. Vedno imaš možnost izbire, da odkriješ lastne vire,spoznanje, da za svoje življenje si sam odgovoren, tudi takrat, ko skušaš biti otroško prodoren.

Angeli nas spremljajo!

[lipovsica16]

Tamara, hvala za nasvet. Knjigo imam že dolgo doma in sem jo že večkrat bral. Pa jo bom še enkrat. In tudi škornje sem že kupil.

[rezi]

Ja lipovsica, deci pa ja nimate problema bit kot otroc, jest sem enga takega doma imela pa še enga tapravga. Tastar mi je bil počas odveč k sem mogla za vse skrbet pa sem ga nagnala. Je pa ena razlika, tastar otrok je vsaj dnar prinašal domov, to sem pa že poskrbela da ga mora še zdej k je spet pri tapravi mamici.

Rezi

[Volk K.L.]

Delaj tisto kar ti pase, bodi igriv, neresen, zakaj bi moral biti stalno resen in jemati stvari resno. Seveda to je vse pod pogojem, da ne skodujes sebi in drugim. Ce te kdo obsoja ali spodbija, zaradi tvojega pogleda na zivljenje, ga ne jemlji resno. Taki ljudje so ponavadi prevec zamorjeni v zivljenju in so ljubosumni na druge ki so srecni in otroski v zivljenju.

[Tamburin]

...Rezi, nis edina. Še dost nas je s takimi izkušnjami! Teb je tastar vsaj dnar prnašal domov, men pa še to ne! Ga pa mora zdej za otroka (tapravga), če ga prej ni bil sposoben niti zase!

[intruder]

Veseliti se neprichekovanemi chudezhi (pravzaprav sitnicami) katere se dogajajo brez da smo ih planirali (brez pohlepe za rezultatom). puck.dhs.org/lunin.net

[lipovsica16]

Tamara, žrtev ni, so samo prostovoljci

[Tamburin]

Prou maš, lipovsica16! Prostovoljno sem se odločla tako, da zdej dobivam dnar, ki ga prej nisem!

[andrej]

V zadnjih dneh sem spoznal preprosto in veliko resnico, ki bi jo rad delil z vami.

Kako ostati otrok: tako, da ohranimo njihovo radovednost in vedeželjnost!

[nataly]

....in da uživamo v drobnih rečeh...

Vsi imamo otroka v sebi..Samo poslušati si ga ne upamo...vedno

natalija

[Volk K.L.]

Oci, Oci, Oci, Mami, Mami, Mami mene pa lulat tisi, pa se pokaku bi se lad

[daisy]

Včeraj sem šla v videoteko po nek film in seveda prinesla domov še dve dobri risanki..
Blazno uživam, ko berem Asterixa, v bistvu ga skeniram z očmi, ker opazujem risbe, ki so brezmejno duhovito narisane...

In v takih trenutkih se počutim super, lahkotno, kot otrok. Problemov ni, je samo veselje, smeh... In ko srečam znanca, ki počne isto, se reživa ko pečena mačka, ko se spominjava smešnih prizorov. A veš, tm, k je... Al pa tist, k... U! Pa k gre on...

In potem srečam drugega, povem, da sem bila v kinu in da sem gledala risanko ali pa da sem bila recimo na impro ligi - in me gleda ko tele- kot da sem blesava..! Jaz pa se vprašam- le kje je tvoj otroček?
Vsak bi moral imeti v sebi še malo otroka, trenutke, ko je spontan, vesel. Jaz ful uživam v takih stvareh.

daisy

[daisy]

Aja, pa še to:
Mislim, da je praktično nemogoče odrasti in ostati otrok v pravem smislu (pustimo risanke pri kraju, to je le drobtinica..). Na to preveč vpliva zunanji svet, ki nas stlači v kalup.
Je pa mogoče in tudi prav, da ko odrastemo in se vsega tega zavemo, začnemo POSTAJATI spet otrok- strgamo s sebe vse kar nas utesnjuje in ponovno svobodno in neobremenjeno zadihamo!

daisy

[aakhut]

>plochevinasti boben<

[nebo]

Lepo Vas pozdravljam...
Ja,verjetno ga ni med nami,ki si ne bi želel od časa do časa uiti obveznostim,pozabiti na napetost in se enostavno hotel vrniti leta,leta nazaj...Ko je bilo najbolj pomebno kako bomo izoblikovali potičko v peskovniku,kdaj končno bomo šli v živalski vrt,ali odšteval minute do tiste najljubše risanke.

Dolgo časa sem mislila,da sem šibka kadar poiščem otroka v sebi.Nekako ni se skladalo z podobo,ki sem jo ponujala tako sebi kot okolici.
Pa vendar...
Potrebujem to.Objem,v katerem se tako poznano izgubim,male norčije,ki me vračajo nazaj.Potrebujem tisto preprostost,ki bi jo z leti skoraj izgubila,kljub temu,da mi pomeni največ.

Zato...
Bodite otroci!
Nič slabega ni v tem.

Lepo Vas pozdravljam,

nebo

Pogum.biti to kar si in ne tisto kar od Tebe pričakujejo drugi...

[zoey]

HOLA!

Nekje sem prebrala: ŽIVI SVOJE SANJE IN NE SANJAJ SVOJEGA ŽIVLJENJA!
Če prav pomislim, smo se tega vodila držali v otroštvu in bili smo zelo srečni, razigrani, veseli, simpatični,...
Ni napačno, če še naprej živimo svoje sanje in ne samo sanjamo svojega življenja (seveda, da s tem komu ne škodimo)!