183 komentarjev na to temo

[mayan]

Ne vem če bo mi kdo verjel, ampak link na mojem profilu se je spremenil iz She takes the Rain v Far about the Clouds. And I did not do It. .. Ha???

It's a miracle.

[FixMinze]

Moj komentar: za večino paranormalnih stvari obstaja popolnoma racionalna razlaga, ki omogoča ponovitev paranormalnega dogodka

[mayan]

Sem se spomnila, da to na youtube-u nardijo večkrat, tak da no miracles

[butl]

Hojla Krhka

Fajn te je spet brat. Si dala zanimiv naslov "moj mit o ljubezni".

Se dobr počutiš v odnosu? Ne zatiraš sebe? Ne trpiš? Pol ni mit, pol je ljubezen. Tvoja ljubezen. Najblj taprava.

[FixMinze]

Butl, tole je mit, ane ?

[mayita]

Thanx, FixMinzie.

Ali je brezbrižnost tako kot si jo lepo opisal enak pojem kot ignoranca oz. v čem se razlikuje? Ker mislim, da se. V tem, da se nekomu odkriješ, pa ni odziva. Potem brezbrižnost sploh ni tista beseda, ki je v obravnavi.

Normalno je, da se počuti ljubljenega takrat ko je sprejet tak kot je. Zakaj se zdi, da je delo omogočanja takega stanja nekako na ženski? Iz njene materinskosti? Zakaj bi morali biti ljudje, ki živijo od čustev ali mentalnih predstav, kot si rekel, manj razumljeni kot recimo tisti, ki so sposobni doseči stanje brezbrižnosti? Torej v tem bi rada bila sprejeta. Ne pa da izpadam kot nekdo, ki težim s svojimi predstavami. Ali niso čustva sploh edina preko katerih se lahko spoznamo? Ker zadnje čase me namreč res čustva matrajo, ali celo živci, bolje povedano. Kot otrok hrepenim, da bi se slišala.

Vem, da imava drugačne predstave, to veva oba, ampak to ni to, če ima en držo, da so njegove bolj pravilne. Torej, da drugega sploh ne sliši. Večkrat je rekel, da ni lahko, ker sva oba v bistvu individualista, tako sva gor zrasla. Jaz pa bi želela omehčati njegovo srce in mu povedati, da jaz sem sicer lahko individualist, vendar tega ne želim. Mogoče je to ta večni princip moškega in ženske, ki ga nosi vse.

Pa valda ne želim, da bi morala biti skoz na vezi, ko nisva skupaj, ampak pač vsak si želi drugemu zaupati tako, da veš, da te ne bo zamenjal ob prvi priložnosti. To je pa možno ko je most sploh vzpostavljen. Tu nastopijo tista kontra gledišča ponavadi. Nekomu se zdi vse ok, drug pa zapade v dvome. In potem upiranje, ne priznanje drugega kot je, zavira.

Pa komično tud ni bla najbolj posrečena beseda, pravzaprav sem hotela reči, da je čudno zelo zelo in da nisem happy zarad tega, da nama komunikacija tako škripa, glede na to, da sva skupaj in lepo shajava ko sva. Ali pa sva oba v nekem zanikanju. Vem, da eventuelno se bova sprejela, četudi vsak zase. Ko se en poglobi, lahko tudi drug uvidi. Pa priznati bi si morali..

Tolk zaenkrat. Mi pomeni, da se lahko tako menim.

Mogoče to Sonce v čustvenem Raku, pa Luna v Biku, kjer tud mam issue (Saturn pa Mars) delajo vse tak.

Če bi znali samo obmolknit in prisluhnit srcu, bi itak blo vse ok. Ker to je vse preveč na splošno. Morala bi povedati več, pa nisem sigurna v to, sploh te družinske stvari, in zanj da bi govorila, mislim, da ni prav. Ne vem.

Ker včasih pomislim, bog ve s kom se sploh borim, lahko da sem čisto v zmoti in ne vidim v resnici, tako kot radi rečete.

Mayan jaz ti predlagam da se nehaš ukvarjati s toliko vprašanji ali je to to, kaj je bilo v preteklosti ali me bo zapustil, ampak svojo energijo daj v trenuek ki ga živiš,tako boš ti srečna in on. če si srečna z njim ga sprejmi kakršen pač je zavedaj se tega. če pa nisi srečna z njim pa pojdi stran,četudi ga imaš rada, saj ga imaš lahko rada tudi ko si kje drugje.jaz vidim da si ti zelo nesigurna vase in svoje strahove obešaš na njega, kar pa ni vredu. spoštovati moraš njega in sebe.ne vem zakaj se sprašuješ ali je pravi trenutek da ga pokličeš,Ali ga kličeš prepogosto? in zakaj ne spoštuješ njegove želje da ga ne kličeš tolikokrat?ga preverjaš ali ga res toliko pogrešaš.v nobenem primeru ni to dobro.Ti moraš biti individualno močna in srečna,če želiš da vajin odnos raste,saj vidim da ko njega ni zapadeš v nekašen strah.

[butl]

Butl, tole je mit, ane ?

Kva že, FixMinze?

[Iknee]

Ojla, Iknee. Hvala za tvojo pozornost in da si napisala. Če bi se bom preveč razpisala v odgovore, se bojim, da se bo Marsa oglasila, ker jo že zdajle malo čutim, da ji ni prav, da v temi, kjer se pogovarjamo takole na splošno o mitih zapeljemo na osebno.

Men se zdi pa kar fajn, da ni samo na splošno - filozofiranje na suh , hvala za iztočnico za zanimivo debato . Konec koncev je itak vse osebno - osebna izkušnja in občutki vplivajo na vse naše misli in odnose in je samo fajn, da je človek dost iskren pa to pokaže.

Torej iz tega sem te hotela vprašati, ali lahko sprejmeš to, da človek ne potrebuje biti popolnoma slep, da sprevidi? Ker me recimo zmoti, da se modruje v večini tako, da komaj ko je storjeno to ali to, nastopi prava ljubezen. Verjamem, da človek lahko čuti pravo ljubezen, četudi jo prekriva tančica skrivnosti, iluzij, in seveda res človekovih vzorcev in navezanosti. Toda vseeno ljubiš. Tudi, če bi se morebiti zalomilo, izjalovilo, da moramo sprevidet tudi vso ničevost človekove narave. Lahko se hkrati zavedam, da ga potrebujem iz teh in onih razlogov, se razumem v tem, zakaj je tako, in lahko sem hkrati sposobna (seveda v skrajni sili) tudi razmerje končati in pač odtrpeti.

Ja. Prepričana sem, da ni občutenje ljubezni, niti njeno izražanje možno šele takrat, ko človek doseže neko stopnjo osebnostne zrelosti in notranjega ravnovesja, zato je pa toliko načinov izražanja ljubezni kot je ljudi in njihovih odnosov in vsaka ljubezen je (lahko) prava. V svojem postu sem mislila bolj na tisto ljubezen, ki se jo čuti kot nekakšen dolgoročno sorazmerno stabilen, harmoničen pretok (energijsko polje) med dvema človekoma, vsaj razumela sem, da si nečesa takšnega želiš. To pa običajno pride po tem, ko prepoznaš svoje projekcije in pozdraviš svoje čustvene travme(vsaj večji del njih) in se (kot je nekako tako napisala tudi Mayita) pomiriš sam s sabo in sprejmeš partnerja takšnega kot je.

Saj bo...

Bo ja!

[mayan]

Malo sem down today, zamišljen..., bom malo kvazikavkalna, da ne bo dolcajt, ste me vi :inocent:kr po vrsti zdownali, heh, mayita, pa se sicer strinjam s z vsem, si napisala bistvo, ampak s tem, sam da bi pa ga preverjala, pa se sploh ne morem al pa nočem strinjat, ker ga tolk poredko pokličem, da je kar hecno. Pri sebi pa ja.. Morm se sprostit, tile notranji dialogi so problem, po domače strah ja.

Aja, pa SPREJELA SEM GA TAKŠNEGA KOT JE. To ni sporno. That is why I love him. Ampak imam želje...

Pa Marsa? Kako to, da si dala spet nazaj mojo temo, ki sem jo odprla in dala tak fajn naslovx^x. No, kakorkoli, verjetno si dobro mislila.

Hvala evribadi.

Aja, pa ne morm verjet, da se mi svita, da sem jaz sama zamenjala tisti link enkrat, s v a š t a.

[FixMinze]

Kva že, FixMinze?

Hojla Krhka

Fajn te je spet brat. Si dala zanimiv naslov "moj mit o ljubezni".

Se dobr počutiš v odnosu? Ne zatiraš sebe? Ne trpiš? Pol ni mit, pol je ljubezen. Tvoja ljubezen. Najblj taprava.

• Odvisno od interpretacije povedanega. Vsak odnos je sestavljen tudi iz odpovedovanja lastnim željam in prilagajanja partnerju, kar je obojestransko. Pri usklajevanju nasprotujočih želja pa prihaja do manjših ali večjih trenj pri katerih se gibljemo proti in gibljemo od točke absolutnega trpljenja. Zej, človek je razvil odpornost proti bazičnemu in vsakodnevnemu trpljenju, ki se pojavlja tudi v vseh odnosih, kar pa ne pomeni, da trpljenja v odnosu ljubezni ni.
• Drugega je potrebno ljubiti takšnega kot je in ga ne spreminjati v stvareh, ki ga delajo to kar je. Torej prava ljubezen ali realna ljubezen ?

[butl]

• Odvisno od interpretacije povedanega. Vsak odnos je sestavljen tudi iz odpovedovanja lastnim željam in prilagajanja partnerju, kar je obojestransko. Pri usklajevanju nasprotujočih želja pa prihaja do manjših ali večjih trenj pri katerih se gibljemo proti in gibljemo od točke absolutnega trpljenja. Zej, človek je razvil odpornost proti bazičnemu in vsakodnevnemu trpljenju, ki se pojavlja tudi v vseh odnosih, kar pa ne pomeni, da trpljenja v odnosu ljubezni ni.
• Drugega je potrebno ljubiti takšnega kot je in ga ne spreminjati v stvareh, ki ga delajo to kar je. Torej prava ljubezen ali realna ljubezen ?

FixMinze ne skrbi. Krhka točn ve, kva sem povedal.

Zato pa jst ne vem, kva si ti povedal. Sicer se fest lepo bere, sam zastopm pa nč. Jebiga, butl pač. Tole absolutno trpljenje, pa bazično trpljenje, pa vsakodnevno trpljenje, pa kao prava proti realni ljubezni. Mislm...o čem ti to in kva ma veze s tem, kar sem napisal?

Enkrat sem te že prosu, da pišeš iz sebe. Zdej te spet.

V knjigah je en kup resnic, modrosti, karkol...ampak dragulji ratajo šele, ko jim daš svoj podpis, mislm, k ratajo del tebe v vsakdanu. Mah, serjem.

Napiš iz sebe.

[Alan_New]

Vsak odnos je sestavljen tudi iz odpovedovanja lastnim željam in prilagajanja partnerju, kar je obojestransko.

Kako veš, da je vsak odnos takšen? Prilagajanje do določene mere in usklajevanje, torej dogovor, podpiram, vendar pa se mi odpovedovanje lastnim željam zaradi partnerja ne zdi ne smiselno ne potrebno.

[FixMinze]

FixMinze ne skrbi. Krhka točn ve, kva sem povedal.

Zato pa jst ne vem, kva si ti povedal. Sicer se fest lepo bere, sam zastopm pa nč. Jebiga, butl pač. Tole absolutno trpljenje, pa bazično trpljenje, pa vsakodnevno trpljenje, pa kao prava proti realni ljubezni. Mislm...o čem ti to in kva ma veze s tem, kar sem napisal?

Enkrat sem te že prosu, da pišeš iz sebe. Zdej te spet.

V knjigah je en kup resnic, modrosti, karkol...ampak dragulji ratajo šele, ko jim daš svoj podpis, mislm, k ratajo del tebe v vsakdanu. Mah, serjem.

Napiš iz sebe.

Butl to je iz mene, bolj ne more biti. To sem jaz. Ti bi pač rad po domače in po kmečk, kar pri meni pač ne gre. Pa stvar je tko preprosta, samo če bi se malo potrudil v razumevanju besed. Ni za vsakega iz sebe, kar je to za tebe ! To sem tukaj že pisal. Zej, če bi jaz kar tako iz sebe, grem lahko takoj sedaj narediti samomor, pač mam srečo, da nisem zares iz sebe. Večji del moje volje je od zunaj. Sej veš ? tko kot lutka na nitkah, če kdo prereže - pa, pa ( prispodoba ane ), čutim, da me božje ima rado, dokler počnem to za kar sem tukaj, za kar sem se očitno odločil, kar je frcanje in razbijanje celote v majhne koščke v upanju, da jih bodo drugi pravilno uporabili.


• Pa ja veš kaj je absolutno
• Pa tudi veš kaj je bazično
• Pa tudi veš kaj je vsakodnevno, vsakdanje


Pa dobr ajde, tale realna ljubezen ni ravno beseda vsakdanjika. Pa ne mi rečt, da ne razumeš, ker nočeš razumet ? Kar si krhki povedal je, da če je njen odnos idealen pol je že kul. Dejstvo je, da noben odnos ni idealen, ker v nobenem odnosu ni popolnega ujemanja med partnerjema in je zatorej vedno prisotno bolj ali manj intenzivno trenje, ki je izraz trpljenja. Če smo takšno merico trpljenja sprejeli v naše življenje in nanj postali odporni to ne pomeni, da ni prisotno in da ne obstaja tudi v odnosu ljubezni med dvema osebama. Jaz si o Krhki ne bom delal nobenih utvar. Pravim le, da so tvoje besede navadno idealiziranje ljubezni v luči, ki v realnem življenju ne obstaja in ljudje takšnim besedam verjamejo in prisluhnejo ter jih potem zasledujejo celo življenje, namesto, da bi življenje živeli. S tem se nanašam samo in zgolj na trenutno temo.

[FixMinze]

Kako veš, da je vsak odnos takšen? Prilagajanje do določene mere in usklajevanje, torej dogovor, podpiram, vendar pa se mi odpovedovanje lastnim željam zaradi partnerja ne zdi ne smiselno ne potrebno.

Ne vem, predvidevam po tem kar vidim. Povej Alan ali imata ti in tvoja sedanja izbranka popolnoma enake želje. In povej kaj se bo zgodilo, ko bo vajina želja nasprotujoča. Moj odgovor je, da se bo eden svoji želji odpovedal in se umaknil v imenu ljubezni do svojega partnerja, ker se mu mogoče njegova želja ne bo zdela toliko pomembna. Z drugimi besedami – izpolnil bo željo drugemu na mesto sebi. Lahko pa tudi, da pride do razpada zveze, če sta dva trda skupaj.

Kaj pa meniš ti, da se bo zgodilo ?

[Alan_New]

Večinoma imava iste ali enake želje (zanimanja in kar nam je všeč pa sploh skoraj vsak svoje), tiste želje, ki so različne, pa niso ogrožujoče, da bi zaradi njih razpadla zveza. Imava skupen cilj in nama je jasno, zakaj sva skupaj, to nama je glavno vodilo. Sicer je odvisno od pomembnosti, ki jo dajemo želji, ali se ji bomo odpovedali ali pa ji sledili. Se mi pa pojavlja vprašanje, ali bi taka odpoved želji bila res iz ljubezni ... se mi zdi, da bi bila prej zaradi česa drugega.

[butl]

Butl to je iz mene, bolj ne more biti. To sem jaz. Ti bi pač rad po domače in po kmečk, kar pri meni pač ne gre. Pa stvar je tko preprosta, samo če bi se malo potrudil v razumevanju besed. Ni za vsakega iz sebe, kar je to za tebe ! To sem tukaj že pisal. Zej, če bi jaz kar tako iz sebe, grem lahko takoj sedaj narediti samomor, pač mam srečo, da nisem zares iz sebe. Večji del moje volje je od zunaj. Sej veš ? tko kot lutka na nitkah, če kdo prereže - pa, pa ( prispodoba ane ), čutim, da me božje ima rado, dokler počnem to za kar sem tukaj, za kar sem se očitno odločil, kar je frcanje in razbijanje celote v majhne koščke v upanju, da jih bodo drugi pravilno uporabili.


• Pa ja veš kaj je absolutno
• Pa tudi veš kaj je bazično
• Pa tudi veš kaj je vsakodnevno, vsakdanje


Pa dobr ajde, tale realna ljubezen ni ravno beseda vsakdanjika. Pa ne mi rečt, da ne razumeš, ker nočeš razumet ? Kar si krhki povedal je, da če je njen odnos idealen pol je že kul. Dejstvo je, da noben odnos ni idealen, ker v nobenem odnosu ni popolnega ujemanja med partnerjema in je zatorej vedno prisotno bolj ali manj intenzivno trenje, ki je izraz trpljenja. Če smo takšno merico trpljenja sprejeli v naše življenje in nanj postali odporni to ne pomeni, da ni prisotno in da ne obstaja tudi v odnosu ljubezni med dvema osebama. Jaz si o Krhki ne bom delal nobenih utvar. Pravim le, da so tvoje besede navadno idealiziranje ljubezni v luči, ki v realnem življenju ne obstaja in ljudje takšnim besedam verjamejo in prisluhnejo ter jih potem zasledujejo celo življenje, namesto, da bi življenje živeli. S tem se nanašam samo in zgolj na trenutno temo.

Kar si dal pod pikce /seveda morš dodat še trpljenje, ker o tem sem te spraševal/ ne zastopm. Res ne. Men izraz recimo bazično trpljenje in to v odnosu, pa še odnosu iz ljubezni povrh, ne pomen nč. Absolutno trpljenje v enakem odnosu mi je pa sploh nepredstavljivo. Če en absolutno trpi v odnosu, pol je nekej z odnosom fest narobe in je skrajni cajt, da se ta, ki tko absolutno trpi, vpraša, kva se dogaja. Odnos /partnerski odnos/, v katerem en al pa oba partnerja absolutno trpita, je bolan odnos. To ne pomen, da morta narazen /al pa/, ampak, da začneta nekej delat, da odnos spremenita in to tko, da noben več ne trpi absolutno /karkol nej bi to pomenil/.
Kompromisi v odnosu so nujni, ampak to ne pomen zatirat sebe al pa partnerja. kompromis je,kadar se zmenta tko, da je za oba sprejemljivo. Zatiranje je pa, če mora en popustit, čeprav gre s tem preko svojih meja, svojih vrednot, ko zataji sebe tko, da ran osebno integriteto. In to ni kompromis in škoduje odnosu zmerej.
In, FixMinze, ne sodi odnosov po svojem. Če ti trpiš, prou, maš pravico do trpljenja in če ti paše, je to prava stvar...zate. Eni trpijo še blj. Eni pa ne. Ja, in kje si ti prebral, da sem Krhki napisal, da je njen odnos idealen?

[Iknee]

• Ljubezen nima moči, da bi med vama držala vez, ker nima te pravice

Pravice? Ne razumem, dej prosim, mal pojasni tole o pravicah ljubezni.

Mayan:
Imam pa želje...

Povej Alan ali imata ti in tvoja sedanja izbranka popolnoma enake želje. In povej kaj se bo zgodilo, ko bo vajina želja nasprotujoča. Moj odgovor je, da se bo eden svoji želji odpovedal in se umaknil v imenu ljubezni do svojega partnerja, ker se mu mogoče njegova želja ne bo zdela toliko pomembna. Z drugimi besedami – izpolnil bo željo drugemu na mesto sebi. Lahko pa tudi, da pride do razpada zveze, če sta dva trda skupaj.

Kaj pa meniš ti, da se bo zgodilo ?

No, evo, pa smo pri željah, ta stari budisti so že vedli, da so z željami v glavnem sam problemi ... Imam eno željo: Da bi imela čimmanj želja!

[Iknee]

Zaljubljenosti se niso odpovedali tudi v časih pred izumom romantične ljubezni, samo nikomur ni padlo na pamet, da bi to bil vzrok zakona, ker je zadeva pač minljiva. Za ljubezen je potrebno več kot samo zaljubljenost.

Tole izjavo bolj iz začetka teme sem šele zdaj opazila in sem jo privlekla nazaj, ker se mi zdi, da je za v okvir!

[mayan]

Imam eno željo: Da bi imela čimmanj želja!

To je pa mega želja! x:Dxx:Dx

Mah, želje so gonilo sveta. Če ne bi imeli želja, po moje niti živeli ne bi. Problem je, v kolikor nas preveč "vozijo", kajti ko niso usklajene z našo lastno željo, ko čutimo, da nismo mogli vplivat oz. upravljat s svojo energijo kot se spodobi. Saj enkrat itak zvemo, da si vsi želimo približno isto. Ljubiti sebe. Ko pridobiš v srcu sočutje, si itak rad za druge tukaj. Ko smo pa ujeti pa se upiramo pa je cela štala. Kako hendlamo željo? In kakšna je naša? Če se partner upira temu, torej željam, ki so, pade to na drugega, če se pa še drugi upre, pa itak ni nič iz vsega, heh. No, al pa je - trdota recimo in lahko tud voljnost (lahko se to bere tud kot spolnost, hehe). Sam duhovno pa vprašanje če si kaj naredil z izpolnitvijo spolne. Velikokrat nezavedno posvajamo tuje želje, po moje se celo v večini zaljubljamo v točno določene, ker vesolje tako hoče. Dokler ne ozavestimo seveda. Zato vzamemo to kot usodno.

No, mene frustira kot sem že rekla kot neko ignoriranje želje. Ni prepoznana, potem pa se to seveda manifestira kot da jo drug ignorira. Tisti nam najbljižji pač najebex:Ix, saj pravijo, da prizadenemo najbolj tiste, ki jih ljubimo, sam je pa ful lepo, če dva vesta, da sta tu drug za drugega za vse kar pač pride v lajfu. Je pa res dobrodošlo, da se naučimo tud stanja brezbrižnosti, da ne hodimo po svetu kot neka mimoza, ki se je lahk vsak dotakne s tem kar hoče. Kaj pa vem, eni ekstra duhovno visokox:o)x pa vedo, da je prav to tisti najvišji vrh ljubezni.

[FixMinze]

Kar si dal pod pikce /seveda morš dodat še trpljenje, ker o tem sem te spraševal/ ne zastopm. Res ne. Men izraz recimo bazično trpljenje in to v odnosu, pa še odnosu iz ljubezni povrh, ne pomen nč. Absolutno trpljenje v enakem odnosu mi je pa sploh nepredstavljivo. Če en absolutno trpi v odnosu, pol je nekej z odnosom fest narobe in je skrajni cajt, da se ta, ki tko absolutno trpi, vpraša, kva se dogaja. Odnos /partnerski odnos/, v katerem en al pa oba partnerja absolutno trpita, je bolan odnos. To ne pomen, da morta narazen /al pa/, ampak, da začneta nekej delat, da odnos spremenita in to tko, da noben več ne trpi absolutno /karkol nej bi to pomenil/.
Kompromisi v odnosu so nujni, ampak to ne pomen zatirat sebe al pa partnerja. kompromis je,kadar se zmenta tko, da je za oba sprejemljivo. Zatiranje je pa, če mora en popustit, čeprav gre s tem preko svojih meja, svojih vrednot, ko zataji sebe tko, da ran osebno integriteto. In to ni kompromis in škoduje odnosu zmerej.
In, FixMinze, ne sodi odnosov po svojem. Če ti trpiš, prou, maš pravico do trpljenja in če ti paše, je to prava stvar...zate. Eni trpijo še blj. Eni pa ne. Ja, in kje si ti prebral, da sem Krhki napisal, da je njen odnos idealen?

Butl jaz govorim o stvareh iz čisto drugega zornega kota in mi je tudi jasno, da zaradi tega komu tukaj na forumu govorim tuj jezik. Me ne moti, imamo časa na pretek, če se srečamo ok, če se ne, pa tudi ok


• Ne butl, ne sodim odnosov drugih po svojem. Ne na tak način.Osebno menim, da je v najinem odnosu manj trpljenja kot v drugih, kar si preprosto razlagam z razpadanjem ljubezenskih zvez okoli naju, ki se dogajajo in tudi s tem, da se prepirava zelo zelo zelo malo. Vsekakor pa ne samo s tem kako fajn se imava.
• Ko se rodimo prilezemo iz toplega zavetja maternice v ta naš svet nasprotij, ki ga oznanimo z glasnim jokom s katerim pokažemo, da nam nekaj hudo ne paše. Naš prvi kontakt s svetom je čista prezentacija trpljenja. Navadno po več urah poroda nam krvavim, včasih umazanim od otroške smole in še česa – prerežejo popkovino, očistijo in na hitro ločijo od tistega, kar je do takrat bil naš topli dom, torej od naše matere, ki porod navadno opisujejo kot izjemno bolečino. Prilezemo na svet v katerem se ljudje ubijajo, v katerem divjajo vojne, verski spori, politični spori, spori takšnih in drugačnih oblik, stres, napetosti, trenja itd. Obstaja tudi ljubezen, sprejemanje, upanje, prijateljstvo itd. To je bazično trpljenje s katerim postanemo povezani ob trenutku rojstva in nas bo spremljalo do konca življenja zaradi nivoja zavesti sveta v katerem bivamo. Veliko vlogo pri lajšanju našega trpljenja odigrajo naši starši, ki nas negujejo in brezpogojno ljubijo vse dokler ne nastopijo prve faze socializacije. Ne tomažek, to pa ne smeš, tega pa ne, pusti to na miru, pridi sem ! Neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee!!!!! Zaaaaaaaaaaaaaakaaaaaajjj!!!! Mweuwwwwwwwwwwwww!!!! Za otroka čisti suffer dokler ne dojamejo, da jim starši to povzročajo, ker jih imajo radi – potem se lahko čutijo ljubljene pravilom navkljub. Ena takšna zahtevna faza v otrokovem svetu je, ko otrok ne dojame, da je tista mama, ki ga ima rada in mu izpolni želje ista mama, ki mu prepove stvari in frustrira njegove želje. Predstavljaj si notranji konflikt ! , ki se pojavlja ob spremembi obnašanja staršev glede na prvotne izkušnje. In to se potem nadaljuje celo življenje, kjer skozi leta pridobivamo na odpornosti proti trpljenju, ker odraščamo in se učimo in spoznavamo – ali pa tudi ne .

Kompromisi v odnosu so nujni, ampak to ne pomen zatirat sebe al pa partnerja. kompromis je,kadar se zmenta tko, da je za oba sprejemljivo. Zatiranje je pa, če mora en popustit, čeprav gre s tem preko svojih meja, svojih vrednot, ko zataji sebe tko, da ran osebno integriteto. In to ni kompromis in škoduje odnosu zmerej.

Men izraz recimo bazično trpljenje in to v odnosu, pa še odnosu iz ljubezni povrh, ne pomen nč. Absolutno trpljenje v enakem odnosu mi je pa sploh nepredstavljivo. Če en absolutno trpi v odnosu, pol je nekej z odnosom fest narobe in je skrajni cajt, da se ta, ki tko absolutno trpi, vpraša, kva se dogaja. Odnos /partnerski odnos/, v katerem en al pa oba partnerja absolutno trpita, je bolan odnos. To ne pomen, da morta narazen /al pa/, ampak, da začneta nekej delat, da odnos spremenita in to tko, da noben več ne trpi absolutno /karkol nej bi to pomenil/.

Popolnoma se strinjam. Vendar ti kompromisi predstavljajo stres, ki ga lahko povezujemo s trpljenjem. V smislu, da je vsak odmik od ljubezni ali ravnodušnosti v neprijetno stran trpljenje, ki lahko eskalira v absolutno trpljenje. Večina umorov se zgodi v družinah. Pa četudi navzven takšni odnosi niti pod razno ne zgledajo več kot odnos ljubezni jih osebe vpletene v odnos lahko tako opišejo in na takšen način interpretirajo medsebojne vezi. Ravno ta teden se je v Angliji zgodila tragedija, ko je izpuščeni zapornik ustrelil bivše dekle in njenega fanta. Opisal je, da je pod oknom dalj časa poslušal kako se norčujeta iz njega in se mu posmehujeta. Ko sta šla iz hiše ju je ustrelil. Na koncu je izjavil, da mu je izredno žal, da je ustrelil dekle, ker jo ima rad in upa, da bo preživela. Mogoče v glavah takšnih posameznikov še vedno obstaja tisti trenutek doživete ljubezni, ki jo lahko prikličejo nazaj v doživljanje. Zakaj bi ljudje vztrajali v takšnih odnosu, če si ne želijo? To bi bil en pogled na absolutno trpljenje. Drugi je domišljijski, ko eden od partnerjev v odnosu spozna in dobi notranji uvid v morebitno gibanje ljubezenskega odnosa v katerem se nahaja. Takrat je na točki, ko ali bo takšen odnos prekinil ali pa bo vložil maksimalno moči, da bo spremenil potek dogajanja in ohranil, obnovil, vzpostavil zvezo kot je bila, ne tako dolgo nazaj. Tretji primer je lahko izguba partnerja zaradi smrti. Kako daleč se takrat približamo absolutnemu trpljenju ? Nekateri tako daleč, da kmalu zatem umrejo naravne smrti ali pa končajo svoje življenje. Pogledov na absolutno trpljenje je malo morje

Ja, in kje si ti prebral, da sem Krhki napisal, da je njen odnos idealen?

Nisem napisal tega. Napisal sem.

Pravim le, da so tvoje besede navadno idealiziranje ljubezni v luči, ki v realnem življenju ne obstaja in ljudje takšnim besedam verjamejo in prisluhnejo ter jih potem zasledujejo celo življenje, namesto, da bi življenje živeli. S tem se nanašam samo in zgolj na trenutno temo

Z drugimi besedami, si ji po mojem mnenju napisal, da v kolikor je njen odnos idealen potem je kul. Drugače adijo

Pravice? Ne razumem, dej prosim, mal pojasni tole o pravicah ljubezni.

Če izhajam iz domneve, da je ljubezen vseprisotna zavest. Ljubezen v odnosu s teboj v smislu vplivanja nate nima nikakršnih pravic v kolikor v takšnem odnosu ne gre za tvojo svobodno voljo in odločitev. Če bi ljubezen imela pravico posegati v naše odnose in jih urejati kot se njej zdi, da je pravilno potem to nebi bila več ljubezen, pa četudi bi povzročala samo dobre stvari.

No, evo, pa smo pri željah, ta stari budisti so že vedli, da so z željami v glavnem sam problemi ... Imam eno željo: Da bi imela čimmanj želja!

Budisti so vedeli, da je problem z napačnimi željami ne pa tudi z željami samimi. Želje so super stvar.

[mayan]

Z drugimi besedami, si ji po mojem mnenju napisal, da v kolikor je njen odnos idealen potem je kul. Drugače adijo




Če izhajam iz domneve, da je ljubezen vseprisotna zavest. Ljubezen v odnosu s teboj v smislu vplivanja nate nima nikakršnih pravic v kolikor v takšnem odnosu ne gre za tvojo svobodno voljo in odločitev. Če bi ljubezen imela pravico posegati v naše odnose in jih urejati kot se njej zdi, da je pravilno potem to nebi bila več ljubezen, pa četudi bi povzročala samo dobre stvari.



Budisti so vedeli, da je problem z napačnimi željami ne pa tudi z željami samimi. Želje so super stvar.

Jaz nisem butla razumela tako, da je mislil na adijo, v kolikor ni idealno, ampak je napisal v konstruktivnem smislu, da je to to, v kolikor sem našla sebe toliko, da ne trpim za vsako figo oz. da sem osnovi srečna. Ker kolk iz njegovih postov berem, je on posebej zagovornik ne zbežati pred problemom.

Isto kot Iknee je tud mene zanimalo tole o pravici ljubezni. Če bi res tako mislil, potem bi se bil voljan odreči tudi pravici, da veš, kakšne pravice ima oz. nima ljubezen. Najbrž si hotel reči, da pač ljubezen sama po sebi nima te potrebe.

Ljubezen si morda zamišljamo kot pasivnost ali nedelovanje. Samo mislim, da kr hudo poseže v naša življenja. Odvisno pač od kod gledaš. Vsak je že kdaj izkusil, da človek obrača, Bog pa obrne, ane.

[FixMinze]

Jaz nisem butla razumela tako, da je mislil na adijo, v kolikor ni idealno, ampak je napisal v konstruktivnem smislu, da je to to, v kolikor sem našla sebe toliko, da ne trpim za vsako figo oz. da sem osnovi srečna. Ker kolk iz njegovih postov berem, je on posebej zagovornik ne zbežati pred problemom.

Isto kot Iknee je tud mene zanimalo tole o pravici ljubezni. Če bi res tako mislil, potem bi se bil voljan odreči tudi pravici, da veš, kakšne pravice ima oz. nima ljubezen. Najbrž si hotel reči, da pač ljubezen sama po sebi nima te potrebe.

Ljubezen si morda zamišljamo kot pasivnost ali nedelovanje. Samo mislim, da kr hudo poseže v naša življenja. Odvisno pač od kod gledaš. Vsak je že kdaj izkusil, da človek obrača, Bog pa obrne, ane.

• Pa sej ni debata kako si ti razumela. Pogovor z butlom sem začel z retoričnim vprašanjem, če je tisto mit, kar je napisal. Torej debata ni o tem kako je butl to mislu in kako si ti to razumela ampak o tem, če je tisto kar je napisal mit.
• Bog nič ne obrne, če ti ne rečeš ja

[mayan]

• Pa sej ni debata kako si ti razumela. Pogovor z butlom sem začel z retoričnim vprašanjem, če je tisto mit, kar je napisal. Torej debata ni o tem kako je butl to mislu in kako si ti to razumela ampak o tem, če je tisto kar je napisal mit.

Ja, vidim, da je zdaj predvsem debata, kako vidva razumeta en stavek, oz. za butla ne vem, hehe. Sam butl ga je men napisal in ti je povedal, da nisi najbolje razumel, kaj mi je napisal, ker si ga dvakrat povzel s svojimi besedami. On pa ti je rekel, da sem jaz že razumela, kaj mi je hotel povedati. Torej ne vem, kako lahko razumeš, da ni debata tudi o tem, kako sem jaz razumela. Če ti ne paše, da še kdo pove svoje mnenje o tem kar je javno napisano, pa ga vprašaj na privat, al kako.

• Bog nič ne obrne, če ti ne rečeš ja

Itak da obrača, brez da rečeš ja. Ampak če posameznik ne vidi, kako deluje, bolj pomeni, da še ga ni tud v sebi ugledal.

[FixMinze]

Ja, vidim, da je zdaj predvsem debata, kako vidva razumeta en stavek, oz. za butla ne vem, hehe. Sam butl ga je men napisal in ti je povedal, da nisi najbolje razumel, kaj mi je napisal, ker si ga dvakrat povzel s svojimi besedami. On pa ti je rekel, da sem jaz že razumela, kaj mi je hotel povedati. Torej ne vem, kako lahko razumeš, da ni debata tudi o tem, kako sem jaz razumela. Če ti ne paše, da še kdo pove svoje mnenje o tem kar je javno napisano, pa ga vprašaj na privat, al kako.

• Ne lej. Ni stvar ni v tem kako midva razumeva en stavk, ker jaz butlu kar nekaj kompetence dam in predvidevam, da je mislil pravilno tudi znotraj mojih opisnih okvirov. Če bi natančno povzel je stvar bila v tem ali butlov stavek res izraža tisto kar on izraža z energijo, ki ne potrebuje besed.
• To pomeni, da je butel po mojem mnenju izbral napačne besede v katero bi ujel svojo energijo in misel. Dober razlog za potrditev mojega razmišljanja se nahaj tudi v vajinem izrazu, da vidva med seboj že vesta kako je bilo mišljeno .Mene osebno bolj zanima pomen tistega kar je napisano in ne tisto kar kdo misli, da je napisano. Ne ukvarjam in obremenjujem se z branjem misli

Itak da obrača, brez da rečeš ja. Ampak če posameznik ne vidi, kako deluje, bolj pomeni, da še ga ni tud v sebi ugledal.

To ne pomeni nič drugega kot samo to, da imaš z njim takšen odnos. Lahko maš tudi boljšega

[Iknee]

Če izhajam iz domneve, da je ljubezen vseprisotna zavest. Ljubezen v odnosu s teboj v smislu vplivanja nate nima nikakršnih pravic v kolikor v takšnem odnosu ne gre za tvojo svobodno voljo in odločitev. Če bi ljubezen imela pravico posegati v naše odnose in jih urejati kot se njej zdi, da je pravilno potem to nebi bila več ljubezen, pa četudi bi povzročala samo dobre stvari.

Aha, upam, da zdaj razumem - z drugimi besedami bi se dalo najbrž reči, da nimamo pravice vplivati na drugo osebo v imenu ljubezni tako, da bi ravnala po naših željah in pričakovanjih. S tem se strinjam, to bi bila manipulacija. Ta personifikacija ljubezni mi nekak ni čist jasna, jaz ljubezen pojmujem bolj v smislu oblike energije (in/ali zavesti), ki povezuje bitja na ravni nad egom in podpira Življenje.

Budisti so vedeli, da je problem z napačnimi željami ne pa tudi z željami samimi. Želje so super stvar.

Katere želje so super in katere napačne? Kako jih ločiš? Men se pa le vedno bolj zdi, da tista trajna, globoka sreča nima nič z željami in njihovim izpolnjevanjem.

• Bog nič ne obrne, če ti ne rečeš ja

A? A res verjameš, da se brez tvoje privolitve (zavestne ali nezavedne) v tvojem življenju nič ne zgodi? Bom dala en čist banalen primer za "Ti obračaš, Bog obrne!": Obračaš vsak ojro, vsako popoldne obračaš lopato in mešalec in več let pridno gradiš hišo, da boš imel največjo in najlepšo daleč naokrog. Ko si že čisto blizu cilja, pa pride potres in ti jo podre. Pa te ja ni Bog prej v sanjah obiskal in te povprašal, če se strinjaš, da ti poruši hišo? V odnosih je podobno - nikoli ne moreš imeti vpliva na vse, kar se ti zgodi.